Danes je praznik vseh mamic

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / petek, 25. marec 2011 / 06:00

Družina Brinšek izreka priznanje Moniki Brinšek za doseženo prvo mesto na stotem tekmovanju za najboljšo mami na svetu. S takšnim posvetilom so mamico Moniko ob materinskem dnevu razveselili njeni Katja, Žiga in Tinka.

Vrbnje – »Lepo je, da en dan v letu posvetimo samo mamam,« je povedala Monika Brinšek, mamica devetnajstletne študentke Katje, šestnajstletnega dijaka Žiga in osemletne šolarke Tinke. »Največ mi pomeni, če mi na materinski dan otroci podarijo nekaj, kar so naredili sami. Še posebej najmlajša Tinka zelo rada riše in napiše kakšno sporočilce. Tudi sama svoji mami voščim, daril pa ne kupujemo, ker ni v tem smisel tega praznika,« je poudarila Monika Brinšek. Materinski dan ima dolgo tradicijo, prihaja iz Združenih držav Amerike, kjer so ga začeli praznovati leta 1910. V Evropi so ga začeli praznovati po prvi svetovni vojni, najprej 15. maja, kasneje 25. marca. Pri nas se je po drugi svetovni vojni več praznovalo dan žena in manj materinski dan. 25. marec se zgodovinsko navezuje na čaščenje matere v antičnem svetu, zlasti boginje Ree, krščanska cerkev pa je praznovanje posvetila Devici Mariji. Starejši verjamejo, da se 25. marca začne spomladanski čas in se v deželo vrnejo lastovke. Praznik dobiva vse večji pomen tudi v javnem življenju, saj je vsaj v zadnjih letih pri nas veliko dogodkov, posvečenih mamicam.

»Otroci so nam dani - na posodo - precej kratek čas in zato se jim je vredno posvetiti, bolj kot poklicni karieri v času njihovega odraščanja. Poklicna kariera že počaka, otroci pa odidejo. Nenazadnje je tudi biti mama prav posebna življenjska kariera. Ko je bila Tinka še majhna, sem izkoristila možnost štiriurnega delovnika; finančno se je to sicer kar poznalo pri petčlanski družini, ampak vsaj nisem bila »dirkalna« mama. Zdaj sem invalidsko upokojena in sem še več doma, vendar sem tudi prej, ko sem bila še zaposlena, poskrbela za to, da so imeli otroci doma vsak dan topel obrok. Enkrat na dan pa družina že lahko skupaj sede za mizo (smeh),« je dejala Monika Brinšek, ki si dopoldne kakšno uro ali dve vzame časa zase; za branje, za kak opravek, za prostovoljno delo. Je tudi članica Društva za zdrav osebnostni razvoj Radovljica, kjer vodi študijske krožke, in je članica Društva Ajda Gorenjska.

»Opazujem svet okrog sebe in ugotavljam, da je preveč hitenja. Spoštujem tradicijo, delitev vlog v družini, to mi je domače. Verjetno pa dekleta danes drugače gledajo na to,« je dejala Brinškova in dodala: »V redu, priznam, tudi meni so včasih gospodinjska opravila v breme (smeh …). «