O gorenjski pokrajini ni dvoma

Trojica ministrov stranke Zares je v petek obiskala Gorenjsko, na okrogli mizi z naslovom Gorenjska pokrajina, da ali ne pa so skupaj z nekaterimi poslanci in predstavniki iz regije razpravljali o tej znova aktualni temi.

Kranj - Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je obiskal podjetje Domel v Železnikih, ministrica za kulturo Majda Širca se je srečala s kranjskimi kulturnimi delavci in z alternativnimi kulturniki društva Izbruh, gospodarska ministrica Darja Radić pa je svoj obisk na Jesenicah in v Radovljici, kjer naj bi se pomenkovala o razvojnih centrih na Gorenjskem, zaradi drugih obveznosti odpovedala. Vsi trije pa so sodelovali na popoldanski okrogli mizi, ki se ji je pridružil tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Na njej so pričakovali tudi gorenjske župane, vendar ni bilo nobenega, prišli pa so gorenjski strankini politiki in nekateri predstavniki gospodarstva.

Pokrajine so politični problem vsake vlade, smo slišali uvodoma, zadnji predlog ministrice Duše Trobec Bučan členitve Slovenije na šest pokrajin, vendar brez Gorenjske, pa je znova zbudil zanimanje za to vprašanje. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je dejal, da trenutno v parlamentu ni nobene aktivnosti, ki bi kazala na to, da bi lahko kmalu dobili pokrajine. Za enega od pokrajinskih zakonov bo namreč potrebna dvotretjinska večina, tolikšnega konsenza pa po njegovih besedah ni mogoče doseči, zato meni, da pokrajin v tem mandatu ne bo mogoče ustanoviti. To bi se lahko zgodilo, če bi sprejeli predlog SDS o 14 pokrajinah, ki pa po Gantarjevem mnenju ni sprejemljiv, je celo škodljiv. Sedanja vlada ima vrsto pomembnejših problemov in nalog. Dobro bi pa bilo, da bi pokrajine imeli, meni Gantar. Šest ali osem pokrajin bi bilo primerno število, a tudi v primeru šestih bi Gorenjska morala biti pokrajina. Minister Gregor Golobič je povedal, da je bilo ministrici Trobec Bučanovi v vladi odsvetovano, da odpre temo o pokrajinah. Leta 2008 v času ministrice Zlate Ploštajner so pokrajine še bile prioriteta vlade, potem pa je nastopila gospodarska kriza in nadomestile so jih druge prednostne naloge. Golobič sicer meni, da bi bile pokrajine potrebne, saj bi država s tem popravila napako, ki jo je naredila z drobljenjem Slovenije na številne občine. Pomembna pa je vsebina občin in njeni finančni viri, ne pa še ena oblastna instanca več. Gorenjska sicer po njegovem izpolnjuje vse pogoje za pokrajino. Tudi gospodarska ministrica Darja Radić je dvomila o tem, da bi se vlada v tem času ukvarjala z občinami. Sicer ni dileme Gorenjska kot pokrajina da ali ne, vendar bomo najbrž še nekaj časa živeli z neformalnimi oblikami povezovanja. Na podjetniškem in tehnološkem področju je to Gorenjcem uspelo, je dejala Radićeva in omenila razvojne centre slovenskega gospodarstva, kjer bodo štirje gorenjski projekti dobili 38 milijonov evrov iz razvojnih virov. Tudi turistične povezave v regiji so uspešne. Gorenjcem pa nam manjka prodornosti, saj nas v Ljubljani v primerjavi z drugimi ni toliko slišati. Pač pa so prijavljeni projekti z Gorenjske dobro pripravljeni in premišljeni in bodo zato tudi izvedeni, je prepričana Radićeva. Ministrica Majda Širca pa je razmišljala o tem, da bi tudi na področju kulture ob pokrajinah lažje dosegli skupni interes, saj sedaj gleda vsak nase. Kjer pa se ljudje znajo dogovoriti, lahko pride do sinergije. Stevo Ščavničar iz razvojne agencije Zgornje Gorenjske je menil, da bi morali pri prenosu pristojnosti na pokrajine začeti s prostorskim načrtovanjem, saj je ta pogoj tudi za razvojno načrtovanje. Regionalizacija Slovenije pa bi morala po njegovem temeljiti na strokovnih in ne na političnih izhodiščih. Stane Štraus iz Kranja je spomnil na projekt Gorki, ki presega sto milijonov evrov, tu pa je bilo zaradi skupnih interesov Gorenjsko vendarle slišati. O skupnih stvareh se sicer Gorenjci po njegovem znamo dogovoriti, manjka pa nam mehanizmov, da bi to lažje uveljavili, in foruma, ki bi o tem odločal.