Največji med potresi

Letošnji postni čas polnijo številne strašne slike, najstrašnejše pa so gotove te, ki prihajajo z Japonskega: katastrofalni potres in iz njega vstali cunami, eksplozije v jedrskih elektrarnah, množice mrtvih, ranjenih in prestrašenih ljudi … Slike, ki spominjajo na prizore iz Apokalipse. Napovedujejo konec sveta? Po mojem ne, prav pa bi bilo, če bi nas spomnile na našo minljivost in na vse tisto, kar bi morali ali bi še lahko postorili na tem svetu – da bi bil vsaj malo boljši. Ob japonski katastrofi se lahko tolažimo z dejstvom, da se v Sloveniji, katere osrednji in zahodni del sta močno potresna, tako hud potres ne more zgoditi in cunami mu ne more slediti, pač ne živimo ob oceanu in še za izhod na odprto morje se moramo boriti.

Hudi potresi pa so pri nas že bili in še bodo. Ali veste, kateri je bil najmočnejši potres vseh časov v slovenskih deželah? Na Koroškem bi kdo pomislil, da je bil to strašni potres, ki se je zgodil 25. januarja 1384 med 14. in 15. uro, njegovo žarišče naj bi bilo v bližini Beljaka, v njem se je podrla tudi gora Dobrač; z njenega južnega pobočja je v Ziljsko dolino zgrmel plaz v dolžini petih kilometrov, v dolino naj bi se zvalila cela milijarda kubičnih metrov oziroma en kubični kilometer materiala – si sploh lahko prestavljamo, koliko je to? Kakorkoli že: 26. marca 1511 se je na območju idrijskega tektonskega preloma zgodil še hujši potres in ta velja za najmočnejši nam znani potres vseh časov v slovenskih deželah. Imel je dva vrhunca, prvega okoli 14. ure na ožjem območju Idrije, drugega še istega dne okoli 21. ure v Furlaniji. Čutili so ga v radiju okoli 750 kilometrov, v ožjem območju potresa se je podrlo vse, kar je bilo zidanega, leseni objekti pa so v glavnem vzdržali. Med Idrijo in Spodnjo Idrijo se je v dolino vsul velik plaz, zasul reko Idrijco, ta pa je poplavila mlado mesto in njegov rudnik (živo srebro so odkrili šele 1490). Samo na Idrijskem naj bi bilo tri tisoč mrtvih, ob večernem potresu v Furlaniji pa še 12 tisoč. Med najbolj poškodovanimi so bila naselja Videm (Udine), Tolmeč (Tolmezzo), Čenta (Tarcento), Čedad (Cividale, tudi tu naj bi bilo tri tisoč mrtvih), Pušja vas (Venzone), Humin (Gemona) in še številni drugi kraji na tem območju. Manjše poškodbe so nastale celo na Dunaju in v Benetkah. Med najbolj poškodovanimi naselji na takratnem Kranjskem je bila Idriji najbližja Škofja Loka, tu je potres porušil vse kamnite objekte, vključno z gradom. Podrl pa je tudi Smledniški grad in Novi grad pri Preddvoru, gradove v okolici Tržiča, poškodovan je bil grad Kamen nad dolino Drage pri Begunjah, podrl je Blejski grad, močno je poškodoval gradove v okolici Radovljice in Kamnika. Poškodovan je bil Ljubljanski grad, na Dolenjskem pa Turjaški grad in grad Prežek pod Gorjanci. Na Notranjskem je potres podrl gradove v Postojni, Polhovem Gradcu in Planini pri Rakeku …

Poglejmo si razdejanje v Škofji Loki. V popoldanskem potresu sta se do tal podrla Stari grad pod Lubnikom in Zgornji stolp na Kranclju, ki ju niso nikoli obnovili. Tudi Škofjeloški grad je bil skoraj popolnoma porušen, vendar je bil v naslednjih letih, od 1513 do 1526, pod vladavino freisinškega škofa Filipa (škofoval 1498-1541) na novo pozidan. Staro jedro Škofje Loke ima pravzaprav še danes podobo, ki jo je dobilo v obnovi po potresu 1511. V Škofji Loki, Idriji in drugod se bo v prihodnjih tednih in mesecih, ob 500-letnici velikega potresa, zvrstila cela vrsta spominskih in drugih prireditev. Na njih lahko o tistih strašnih dogodkih izveste še mnogo več. In se duhovno pripravite na potres, ki bo kmalu spet. Če ne danes, pa čez 500 let …