O življenju "na karte"

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 19. marec 2011 / 06:00

V četrtek zvečer so v Mestni hiši dali na ogled muzejsko vitrino z naslovom Preskrba v časih, ko se je vse dobilo na karte. Lično zbirko nakaznic za hrano, obleko, gradbeni material in še kaj iz časa obeh vojn in prvih povojnih let Jugoslavije je Gorenjskemu muzeju podaril Alojz Zavrl.

V Kranju so s 1. julijem 1945 začele veljati enotne živilske nakaznice, gospodinjstva so morala oddati seznam zalog, trgovci pa seznam svojih kupcev, med drugim izvemo iz tokratne muzejske vitrine, ki se je pravzaprav razširila v pravo mini razstavo o življenju »na karte«, kakršno smo v časih največjega pomanjkanja poznali tudi v Sloveniji. V Gorenjskem muzeju tokrat predstavljajo zbirko potrošniških nakaznic, ki so jih lani v dar dobili od Alojza Zavrla iz Srednjih Bitenj. »Gre za kar 265 kosov teh drobnih listkov, ki smo jih uvrstili v zbirko drobnega tiska novejše zgodovine,« razlaga avtorica tokratne razstave Monika Rogelj, sicer kustodinja za novejšo zgodovino in spremljanje sodobnosti, in dodaja: »Zavrlovo zbirko predstavljamo v štirih vitrinah, nakaznice so porazdeljene po časovnih sklopih. Nekoliko manj je tiskov iz časa 1. svetovne vojne, precej obsežnejša pa sta deleža nakaznic iz časa nemške okupacije in prvih povojnih let.« Administrativno zelo izpopolnjen sistem podeljevanja nakaznic so v času 2. svetovne vojne imeli Nemci, saj so ga v okupirane države izvozili kar iz matične države Nemčije, kjer so s tem že imeli nekajletne izkušnje. Z nakaznicami je država običajno uravnavala osebno porabo državljanov, s tem pa je hkrati tudi lahko nadzorovala, koliko živil, blaga in podobnih dobrin je na razpolago. Na razstavi bo na ogled tudi nekaj predmetov, med drugim primerek tako imenovanega »unra paketa«, v katerem so zahodni zavezniki, predvsem pa ZDA pošiljali v takratno Jugoslavijo različne dobrine, med drugim recimo mleko v prahu in različne pločevinke s hrano.

»Alojz Zavrl je pred leti kot prostovoljec že sodeloval z našim muzejem, pomagal nam je urediti različne arhive, njegovo poznavanje tematike in natančnost pri delu pa sta zagotovo vidna tudi na tokratni razstavi,« je povedala Rogljeva in dodala, da je pomembno, da ljudje, ki imajo bodisi določena znanja in želijo prostovoljno sodelovati, pridejo v muzej in pomagajo pri urejanju gradiva, delu z obiskovalci in podobnem. Pri tem so še kako dobrodošle tudi take donacije muzejskega gradiva, ki jih občasno dobijo v muzeju. Razstava o časih, ki jih je zaznamovalo pomanjkanje in so gospodinje morale varčevati na vseh koncih, bo odprta tja v maj.