Kdor govori, strelja

V soboto so v Prešernovem gledališču uprizorili tretjo premiero letošnje sezone, dramo Zaprta vrata J. P. Sartra v režiji Marka Bulca.

»Kdor govori, strelja,« je eden izmed avtorskih citatov Sartrovega besedila Zaprta vrata, ki velja za enega temeljnih del francoskega eksistencializma. Zgoščeno v svoji široki pomenskosti zahtevno besedilo gledalcu, ne dvomim pa, da tudi vsem trem glavnim protagonistom na odru, ne dopušča niti trenutka počitka. Nosilci glavnih vlog trojice, ki se po svoji smrti znajde v sobi s tremi naslanjači, iz katere ne bo prišla nikoli več, prav tako pa tudi v sobo ne bo nihče več vstopil, v dobri uri in pol dolgi predstavi ne predahnejo niti za trenutek. Peter Musevski v vlogi Garcina ter obe ženski, Estelle in Ines, prvo igra Vesna Slapar, drugo pa Vesna Jevnikar, ves čas tako rekoč »streljajo z besedami« in vseskozi spretno krmarijo skozi besedilo, skozi zgodbo. Vsak od njih je v življenju naredil nekaj moralno nevzdržnega, moški brezčutno varal ženo, Ines je poročeni ženski priskutila moža in jo zapeljala v lezbično razmerje, Estelle pa se je poročila iz koristoljubja, prevarala moža in umorila dete, ki je sad prešuštva, in je zdaj ujet v brezčasen prostor, v katerem so obsojeni na večno svetlobo. Če so bili tam zunaj pekel tistim okrog sebe, so tu za zaprtimi vrati pekel drug drugemu. Vsi trije namreč obdržijo svoje zemeljske značaje tudi za vrati. Kdo je torej pravi mučitelj?

Ob dramaturgiji Gregorja Bulca je Marko Bulc s spretno režijo v interpretaciji dokaj hermetičnega besedila igralcem dopuščal dovolj kreativnosti in izpostavljanja njihovih igralskih kvalitet. Z minimalistično sceno treh foteljev, obkroženih z večno svetlobo, neštetimi žarečimi reflektorji, je žebljico na glavico zadel Damir Leventić, prav tako pa je kostume značajem posameznih likov natančno namenila Mateja Benedetti. Glasbo je zapisal Boštjan Narat, video Nejc Saje, besedilo pa je lektorirala Maja Cerar.