Da se ne bo zgodil krompir ...

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

"Da se nam ne bo z mlekom zgodilo podobno kot s krompirjem!" je svaril Marko Dolinar in pozval svet gorenjske kmetijsko gozdarske zbornice, naj ob odličnih dosežkih Gorenjske pri prireji mleka zahteva dovolj denarja za izvajanje kontrole mlečnosti krav.

Kranj – Povprečna gorenjska kmetija odda na leto že 75 tisoč kilogramov mleka. Lani se je rast količine prirejenega mleka zaradi nizkih odkupnih cen mleka prvič po večletnem naraščanju ustavila. Vlaganja v povečevanje hlevov se upočasnjujejo. Specializiranih kmetij, ki se ukvarjajo samo s pitanjem goved, je malo, manjše kmetije pa rejo pitancev še naprej opuščajo. Le približno deset rejcev redi večje število prašičev. Stalež drobnice zadnji dve leti nazaduje, po mesu drobnice je majhno povpraševanje. Reja konj za meso je močno v upadu. Število rejcev, ki pitajo purane za perutninske farme, se zmanjšuje. Vodilna poljščina ostaja koruza s 45-odstotnim deležem v setvenem kolobarju, žita zasedajo dvajset odstotkov njiv, krompir 12 odstotkov. Povečuje se zanimanje za pridelavo špargljev. Ekološko kmetuje 180 kmetij, trženje ekoloških pridelkov in izdelkov je še slabo, vendar se izboljšuje. Ekološko rejo živine omejujejo vlaganja v ureditev proste reje in izpustov, pomanjkanje zemljišč in marsikje enake cene za izdelke iz ekološke in konvencionalne reje. Povečuje se zanimanje za pridelovanje jagod. Planinska paša (otežujejo jo zveri in plenilci) se bo ohranila le, če se bodo ohranile kmetije, ki dajejo živino na pašo. Najboljša zemljišča so močno izpostavljena urbanističnim pritiskom …

To je le nekaj ugotovitev o aktualnih razmerah v gorenjskem kmetijstvu, ki jih je na petkovi seji v okviru letnega poročila obravnaval svet kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. V razpravi je bilo slišati tudi različna mnenja in pripombe. Peter Razinger je opozoril na škodo, ki jo medved, volk in ris povzročajo planinski paši. »Če jih ne bomo spravili s planin, bo le še malokdo dal drobnico na pašo.« Jože Skumavec je ugotavljal, da še večjo škodo kot zveri na planinah povzroča jelenjad v gozdovih, le da bodo lastniki to škodo občutili čez trideset let ali še kasneje – ob poseku lesa, ki bo primeren le za celulozo. »Gradnja vsake bioelektrarne bi bila za Gorenjsko, ki ima malo njiv in veliko živine, hud udarec,« je opozoril Dušan Pintar in dodal, da bi to vplivalo tudi na ceno koruze in višino najemnin za kmetijska zemljišča.