Zarečen avtomobilski kruh

Test: Audi A1 1.6 TDI Ambition

Čeprav so bili pri Audiju pred nekaj leti, ko so si polomili zobe z aluminijastim malčkom A2, verjetno prepričani, da se nikoli več ne bodo ubadali z majhnimi avtomobili, so pojedli zarečeni kruh. In ker so bližnji tekmeci začeli uspevati prav s tistim, česar v Ingolstadtu niso imeli, jim ni preostalo drugega kot razvoj novega avtomobila, kot je še povsem sveži A1.

Novinec je po zasnovi povsem drugačen od tistega, kar je pred leti ponujal A2, ki bi bil morda primeren šele za sedanje čase, poleg tega pa so mu vcepili vso sodobno tehniko. Oblikovno se najmanjši Audi navezuje na svoje večje brate, kar dokazuje predvsem z veliko in v odbijač potegnjeno masko hladilnika, manj pa s kupejevskim zadnjim delom. V oči padeta strešna loka, ki sta obdana v vzorec brušenega aluminija, podobnih dodatkov je še veliko, večina seveda za dodaten poseg v denarnico.

Skratka, malček kaže vsa znamenja prestiža, ki naj bi se nadaljeval tudi v notranjosti. Že takoj po vstopu v potniško kabino, ki za tiste s težavami v hrbtu ni niti najmanj enostaven, je jasno, da kakšnega prostorskega razkošja ni in da se komu lahko pojavijo klavstrofobične misli. In če je spredaj A1 prostorsko še nekako zadosten, sta potnika na zadnji klopi obsojena na grizenje kolen. To dokazuje, da je najmanjši Audi avtomobil za mlade ali za tiste, ki se tako vsaj počutijo, čeprav je v zadnjem delu prostorsko dokaj soliden in temeljito obdelan prtljažnik.

Voznikovo delovno mesto ne ustvarja posebnih presenečenj, niti pozitivnih niti negativnih, je pa na primer smešno, da v avtomobilu, ki se spogleduje s prestižem, ni brezžične povezave z mobilnim telefonom in še kakšnega drugega dodatka tudi ne, čeprav je opreme za varnost in udobje načeloma dovolj.

Pri tako majhnem avtomobilu se skoraj vedno pojavi dilema, ali je odločitev za dizelski motor res smiselna, in A1 ni pri tem nobena izjema. 1,6-litrski turbodizelski štitivaljnik sicer povsem suvereno opravlja svoje delo, tudi deluje dokaj kultivirano, a na trenutke se vendarle zdi, da je premalo odziven in nekoliko preglasen, menjalnik, ki je sicer skoraj filigransko natančen, pa je le petstopenjski. Tisto, kar gre pogonskemu stroju šteti med pluse, je njegova skromnost pri izpustu ogljikovega dioksida, za kar naj bi imel zasluge tudi rahlo obotavljivi sistem za samodejno zaustavitev in ponovni zagon motorja. In seveda je treba k plus točkam prišteti še razumno porabo goriva, ki glede na način vožnje sicer precej niha. Podvozje bi preneslo tudi kaj več, naravnano je bolj na športno dinamično vožnjo kot na udobje, zato je grobega poskakovanja preko cestnih grbin nekaj več. A hkrati čvrstost pomeni tudi suvereno lego v hitro voženih ovinkih in natančno vodljivost.

Na koncu se je seveda treba vprašati, ali prestižno naravnani Audi A1 upravičuje svojo precej zasoljeno ceno. Tisti, ki se ozirajo po njem, že vedo.

Osnovni tehnični podatki

Mere: d. 3,954, š. 1,740, v. 1,416 m, medosje 2,469 m

Prostornina prtljažnika: 270 l

Teža (prazno v./ dovoljena): 1215/1590 kg

Vrsta motorja: štirivaljni, turbodizelski

Gibna prostornina: 1598 ccm

Največja moč pri v/min: 77 kW/105 KM pri 4400

Največji navor pri v/min: 250 Nm pri 1500-2500

Najvišja hitrost: 190 km/h

Pospešek 0-100 km/h: 10,5 s

Poraba goriva po EU norm.: 4,7/ 3,5/ 3,9 l/100 km

Emisija CO2 g/km: 103 (Euro V)

Maloprodajna cena: 20.300 EUR

Uvoznik: Porsche Slovenija, Ljubljana