Ne vabite vlomilca v svoj dom

Odklenjeno stanovanje, odprto okno, ključ pod predpražnikom ... Takšne in podobne napake lastnikov stanovanj precej olajšajo delo vlomilcem, ki so še posebej med prazniki in dopusti pozorni tudi na zunanje znake daljše odsotnosti stanovalcev.

Slovenija velja za razmeroma varno državo, zato večina lastnikov nepremičnin ne pričakuje, da bodo kdaj postali žrtve vlomilcev. Toda slovenska policija je samo lani obravnavala kar 13.085 vlomov, predlani celo 15.098. Ni malo. Na Gorenjskem število vlomov zadnja leta upada: v letu 2008 so gorenjski policisti obravnavali 790 vlomov, predlani 755 in lani 664. In če se preiskanost kaznivih dejanj s področja premoženjskih deliktov giblje malo pod tridesetimi odstotki, je raziskanost vlomov precej slabša – samo okoli 15-odstotna. Primerna zaščita stanovanj in izogibanje napakam, ki vlomilcem le olajšajo delo, sta zato še kako pomembna. »Storilci najraje vlamljajo v slabo zaščitene objekte - stanovanjske hiše in druge prostore, kjer pričakujejo, da bodo z najmanj truda in kar se da hitro prišli v notranjost in od tam odnesli vrednejše predmete,« opozarja tudi Leon Keder s Policijske uprave Kranj in dodaja, da se število vlomov poveča predvsem v času počitnic oziroma dopustov, ker takrat veliko ljudi ni doma.

Policija ugotavlja, da je ena največjih napak lastnikov pri zavarovanju svojih nepremičnin nestrokovna montaža ključavnice, zato je v Sloveniji še vedno najpogostejši način vloma v objekt z lomljenjem nezaščitenega zunanjega dela ključavnice. Namestitev luči na senzorski priklop pri vhodnih vratih je zato eden od primernih zaščitnih ukrepov, ki bo nezaželene obiskovalce odvrnil od njihove namere.

Vlomilec ob vstopu v notranjost stanovanja najpogosteje najprej pregleda jakne in druge predmete v predsobi, saj tako najlažje in najhitreje pride do raznih ključev in denarja. Še posebej ga razveseli najdba plačilnih (kreditnih) kartic, ob katerih lastnik hrani tudi listke z zapisanimi osebnimi gesli (PIN kodami), avtomobilskih ključev (in dokumentov o vozilu) in generatorjev gesel osebnega bančništva, ki jih običajno pridobi skupaj z računalniško enoto ali prenosnim računalnikom. Vlomilci sicer najraje odtujijo nakit, gotovino, prenosne računalnike …

Ob daljši odsotnosti (npr. poletnem dopustu) premoženje ni nič bolj ogroženo kot v drugih dneh, vendar pa imajo storilci zaradi odsotnosti stanovalcev dovolj časa za pripravo, izvedbo vloma in za brisanje sledov. Pomembno je torej, da so prostori storilcem čim težje dosegljivi in da objekt ni videti zapuščen. Najboljši varuhi vaše hiše ali stanovanja v času dopusta so sosedi, prijatelji, sorodniki ali druge osebe, ki jim zaupate. Ti naj redno praznijo poštne nabiralnike, večkrat parkirajo na dvorišču, spreminjajo lego rolet in podobno. Tako bodo ustvarili občutek, da objekt ni popolnoma zapuščen. Fizično varovanje nepremičnine lahko sicer zaupate tudi varnostnemu podjetju z licenco.

Preden se odpravite na dopust, poskrbite, da v okolici objekta ni predmetov, ki bi jih lahko vlomilci uporabili (lestve, orodje …), na telefonskih odzivnikih (ali na vratih) ni sporočil, da vas zaradi dopusta ni doma. Dovolj je že sporočilo, da ste trenutno nedosegljivi. Zelo pomembno je, da svoje odsotnosti ne napovedujete na socialnih omrežjih (Facebook, Netlog), tudi odzivnik na spletni pošti naj ne nakazuje vaše odsotnosti. Dobrodošla je tudi namestitev časovnih stikal, na katera priključite različne električne porabnike, kot so luči, radio ipd., ki se vključijo ob naključno izbranem času. Ključavnice naj bodo zaščitene in brezhibne, z dodatnimi ključavnicami lahko nadgradite tudi varovanje oken in balkonskih vrat. Pred odhodom na dopust za vsak slučaj fotografirajte nakit, umetnine in druge vrednejše predmete.