Pred Merkurjem ena ovira manj

S potrjeno dokapitalizacijo so lastniki dali Merkurju še eno možnost. Sedaj so na vrsti upniki s konverzijo terjatev in potrditvijo prisilne poravnave ter banke z zamrznitvijo odplačevanja kreditov.

Naklo – Vsi sklepi skupščine (sprejeti z ustrezno večino, večinoma soglasno), ki jih je predlagalo vodstvo Merkurja, so bili sprejeti, postopek prisilne poravnave se lahko nadaljuje. Zanimivo: na skupščini ni bilo predstavnikov nekdanjih menedžerjev, zbranih v Merfinu, do sedaj osemodstotnega lastnika Merkurja, ki so zamudili rok za prijavo.

»Sedaj imamo trideset dni za vpis kapitala, mislim, da bomo uspešni,« je po skupščini povedal Blaž Pesjak, prvi mož Merkurja. Pri dokapitalizaciji lahko sodelujejo vsi upniki Merkurja, v upravi pa še najbolj stavijo na banke in večje dobavitelje, in računajo, da bo minimalno 85 milijonov terjatev do Merkurja spremenjenih v kapital. Le tako se postopek prisilne poravnave lahko nadaljuje. Če bi bilo zanimanje večje, tako Pesjak, bi bilo le dobro za Merkur. »Glede na dogovore, ki so potekali v zadnjih mesecih, sem prepričan, da bodo banke in dobavitelji dokapitalizirali Merkur in bo vpis uspešen,« pa pravi prvi nadzornik Matevž Slapničar.

Dokapitalizacija v predvidenem znesku pa bo močno premešala lastniško strukturo Merkurja. Odvisna je sicer od razmerja navadnih in ločitvenih upnikov, ki se bodo odločili za prenos terjatev v lastniški delež, vendar naj bi novi lastniki z dokapitalizacijo v predvidenem obsegu imeli po novem dobrih šestdeset odstotkov Merkurja, dosedanjim pa se bo (kot smo že pisali v petek) delež posledično zmanjšal na dve petini. To pomeni, da bodo največji lastniki trgovca postale banke.

Naslednji večji korak za uresničitev prisilne poravnave je reprogramiranje dolgoročnih zavarovanih posojil. Znova je žogica na strani bank, Pesjak pa je v petek najprej povedal, da pričakuje odgovore bank do včeraj, nato pa, da je časa za uresničitev reprograma vsaj še dva meseca. »S tem bodo finančni pogoji za preživetje Merkurja izpolnjeni, sanacija se bo premaknila iz finančno-pravnega dela v poslovanje,« je povedal Pesjak. Banke bi reprogramirale skupno kar tristo milijonov evrov posojil, tako da Merkur do leta 2016 ne bi odplačeval glavnice, obrestna mera za letos bi znašala en odstotek, prihodnje leto 1,5 odstotka.

Reprogramiranje posojil mora biti urejeno vsaj do glasovanja o prisilni poravnavi. Po prvotnem načrtu naj bi ga opravili že februarja, vendar vsi ključni postopki nekoliko kasnijo: likvidnostno posojilo naj bi bilo na računu Merkurja sredi novembra, v resnici je bilo v začetku februarja, skupščina naj bi bila sprva konec decembra, nato konec januarja, opravili so jo v petek. Soglasje za reprogramiranje posojil naj bi bilo doseženo včeraj, podobno je tudi z glasovanjem upnikov o prisilni poravnavi. To bo izvedeno vsaj konec aprila ali v začetku maja.

Do takrat bo bolj jasno, ali je Merkur sposoben poslovati. Tokrat z založenimi policami in likvidnostnim posojilom, pri katerem vsak odliv potrdijo banke posojilodajalke. Tako banke tudi najbolje vedo, ali je možnost za izvedbo prisilne poravnave realna ali ne. Skupščina je obravnavala tudi rezultate poslovanja. Lansko je bilo po načrtih (z visoko izgubo na račun slabitev naložb in odpisa premoženja), poslovanje v letošnjih mesecih pa naj bi se z januarskih 10,7 milijona evrov okrepilo na dvajset milijonov evrov. S tem prometom lahko Merkur preživi. Zato pa so lastniki naročili izredno revizijo, ki bo skušala ugotoviti škodo, ki jo je z različnimi posli povzročila uprava Bineta Kordeža. V nadzorni svet sta bila imenovana dva nova člana: Vanja Jeraj Markoja iz Abanke Vipa in Miro Medvešček iz NLB.