Enajstkrat ga je zabodel z nožem

Danes bo znana sodba v sodnem procesu zoper tridesetletnega Jeseničana Josipa Leskovarja, ki je julija 2009 v gostinskem lokalu 1001 noč na Jesenicah do smrti zabodel Tadeja Pusta. Obramba trdi, da je bil tedaj neprišteven.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so včeraj predstavili še zadnje dokaze v kazenskem postopku zoper tridesetletnega Jeseničana Josipa Leskovarja, obtoženega storitve kaznivega dejanja umora. 10. julija 2009 je namreč v lokalu 1001 noč – Doner kebab na Jesenicah z nožem enajstkrat zabodel tedaj 35-letnega Tadeja Pusta s Koroške Bele, ki je na kraju dejanja umrl. Po navedbah tožilstva naj bi Leskovar dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, moril pa naj bi iz brezobzirnega maščevanja, saj naj bi ga Pust v otroštvu poniževal in spolno zlorabljal. Podane so bile tudi končne besede, v katerih je okrožna državna tožilka Marija Marinka Jeraj za obdolženega predlagala šestnajst let zapora (najmanjša možna kazen je petnajst let zapora), medtem ko je zagovornik Samo Mirt Kavšek senatu predlagal izrek oprostilne sodbe, ker da je bil Leskovar v času dejanja neprišteven. Razglasitev sodbe bo danes popoldne.

Obdolženi Leskovar je po koncu dokaznega postopka še enkrat obžaloval svoje dejanje, ki pa se ga le delno spomni. »Ne morem povedati, zakaj je šlo tako daleč, ni mi jasno. Naj se sliši še tako čudno, mi je žal za pokojnega Pusta in njegove starše. Ne preteče dan, da se ne bi jezil nad samim seboj za povzročeno škodo. Svojo pot bom nadaljeval s težkim križem, ki me bo zaznamoval za vedno. Nimam se za morilca,« je povedal sodnemu senatu, ki ga vodi okrožna sodnica Marjeta Dvornik.

Tožilka Jerajeva je prepričana, da ji je obtožbo uspelo dokazati, po njenem mnenju so razjasnili tudi dilemo, ali je Leskovar moril v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti ali neprištevnosti. Poudarila je, da je izvedenec psihiatrične stroke Slavko Ziherl pri obtoženem sicer ugotovil znake osebnostne motenosti, da je nagnjen k izbruhom čustev in slabo nadzoruje svoje vedenjske eksplozije, vendar pa te niti v kombinaciji z alkoholom (Leskovar je imel v času dejanja v krvi 1,16 promila alkohola) niso tako bistveno vplivale na njegove sposobnosti ravnanja in obvladovanja, da bi bila krivda za kaznivo dejanje izključena. »Presoja o maščevanju ostaja na sodnem senatu, menim pa, da je bilo dejanje nedvomno izvršeno nad oškodovancem iz maščevanja zaradi dogodkov iz otroštva. Ko je obtoženec oškodovanca srečal v lokalu 1001 noč, je najprej lokal zapustil. Tedaj je imel dovolj časa za razmislek, kaj storiti, očitno se je odločil za dejanje, ki je sledilo. Verjamem, da se je obtožencu ob besedah, ki jih je izrekel oškodovanec, zameglilo, res pa je, da ga je k tem besedam obtoženec prisilil, saj mu je na vrat prislonil profesionalni nož z rezilom 26,5 centimetra. Obtoženi Leskovar je od oškodovanca slišal, kar je želel slišati. Ko pa je to slišal, mu očitno ni bilo zadosti, ampak je oškodovanca z nožem začel zabadati. Dovolj bi bilo, da bi ga zabodel enkrat, a ga je enajstkrat. Tako se mu je maščeval za dejanja, ki naj bi mu jih oškodovanec storil v preteklosti. Dejanje je tako izvršil z direktnim naklepom,« je v končni besedi povedala tožilka in predlagala senatu, da ob izreku obsodilne sodbe Leskovarju odredi tudi pripor.

»Zaključki okrožne državne tožilke so napačni in v nasprotju z izvedenimi dokazi. Obtoženi je bil v času dejanja neprišteven in zato ni kriv. Ta zaključek temelji na dveh izvedenskih mnenjih priznanih psihiatrov. Oba sta tudi na glavni obravnavi vztrajala pri svojih mnenjih, da obtoženi v času dejanja ni imel nobenega nadzora nad svojim vedenjem, da ni mogel razumeti pomena svojega dejanja in v oblasti svojega ravnanja, pa tudi, da je bila pri obtoženem v času dejanja podana duševna motnja. Izvedenec Ziherl je navajal več duševnih motenj, najpomembnejša pa je bila izguba zavesti,« je tožilki ugovarjal zagovornik Samo Mirt Kavšek. Pri tem je opozoril, da »sta oba izvedenca v celoti verjela obtoženemu, da je doživel spolno zlorabo s strani oškodovanca, zato sta svoj strokovni zaključek utemeljila na podlagi simptomov, ki sta jih zaznala pri pregledu obtoženega«.