Čaka nas veliko dela

Blaž Pesjak, predsednik uprave Merkurja, pred današnjo odločilno skupščino, po kateri bo jasno, ali se bo zgodba največjega trgovca s tehničnim blagom še nadaljevala.

Kako posluje Merkur, kdaj bi lahko izplaval iz težav in kateri scenarij je bolj verjeten – nadaljevanje prisilne poravnave ali začetek stečajnega postopka – v pogovoru s predsednikom uprave Blažem Pesjakom, ki pravi: »Delničarji morajo izglasovati dokapitalizacijo upnikov s konverzijo terjatev, sicer takoj sledi stečaj, saj načrt finančnega prestrukturiranja ni več izvedljiv.«

Ste v pogovorih z lastniki zaznali pripravljenost za dokapitalizacijo?

»Lastniki so avtonomni pri svojih odločitvah, kot predsednik uprave pa menim, da jo bodo izglasovali brez ugovorov. Pogovarjali smo se in pričakujem njihovo podporo za konverzijo 85 milijonov evrov upniškega kapitala. Tudi na strani upnikov ne pričakujemo težav. Rok za vpis je mesec dni po skupščini.«

Kaj bo ostalo sedanjim lastnikom?

»Menjalno razmerje je bilo pomemben del pogajanj pred oddajo NFP. Dogovor med upniki in lastniki obstaja od takrat in bi moral veljati tudi sedaj. Cena za navadne upnike je 53 evrov na delnico, za ločitvene (zavarovane) pa 40 evrov na delnico. Končna lastniška udeležba sedanjih lastnikov bo odvisna od razmerja vložkov zavarovanega in nezavarovanega dolga Merkurja, obstoječi lastniki bodo obdržali med 36 in 39 odstotki sedanjega lastništva.«

Bo Merkur čez nekaj let v lasti tujcev?

»Že sedaj je največji lastnik tuje podjetje, z dobrimi 25 odstotki Ananake Handels und Betellingungs (za njim naj bi bila Hypo banka, op. a.), dobrih deset odstotkov ima Banka Koper, ki je tudi v tuji lasti. Lastniška struktura bo zelo razpršena, tako da prihodnosti ni mogoče napovedovati.«

Imate podatke, kako bo glasoval Merfin, ki ima še vedno v lasti osem odstotkov (in je sprožen stečajni postopek)?

»Pri Merfinu imamo težave s komunikacijo, saj je direktorica (Marta Bertoncelj, op. a.) nepreklicno odstopila. Na naša vprašanja ni odgovorov, računamo pa, da bodo podprli dokapitalizacijo. Za potrditev dokapitalizacije sicer potrebujemo več kot polovično soglasje lastnikov.«

Je vprašanje, ali bodo upniki izglasovali prisilno poravnavo sploh smiselno?

»Do roka, ko je bilo možno podati ugovor na izvajanje prisilne poravnave, je sodišče prejelo le en ugovor od 1500 upnikov. Še tega so umaknili. Interes vseh je, da gre Merkur naprej. Vedeti moramo, da je osnovni namen naših ukrepov zagotoviti solventnost družbe. Po naši oceni je paket ukrepov: likvidnostni kredit, dokapitalizacija in izglasovanje prisilne poravnave zadosten, da bo Merkur solventen in bo lahko na trgu normalno posloval.«

Ali izguba iz poslovanja Merkurja v zadnjih dveh mesecih kaže na pozitiven razplet prisilne poravnave?

»Merkur je iz poslovanja v letu 2010 izpolnil cilje, čeprav smo plan delali še pred razglasitvijo insolventnosti. Kljub temu in pomanjkanju denarja, imeli smo tudi 70 milijonov evrov izpada prodaje in 14 milijonov izpada razlike v ceni, nam je z ukrepi na stroškovni strani uspelo nadomestiti razliko. Merkur je iz poslovanja dosegel načrtovano izgubo v višini 116 milijonov evrov, vse drugo je rezultat ali popravkov vrednosti ali slabitve finančnih naložb. Teh se danes niti ne splača prodajati, delnic Save sedaj zagotovo ne bomo prodajali. Decembrskih 50 milijonov evrov izgube gre na račun izkaza bilance stanja.«

Torej v zadnjih mesecih poslujete pozitivno?

»Ne. Decembra smo pridelali 370 tisoč evrov izgube, kar je bolje, kot smo načrtovali. Do slabitev je prišlo zaradi dejanj prejšnjih vodstev in tudi stanja na trgu. Delnico Save smo leta 2009 kupili za 235 evrov, konec leta 2010 je bila vredna 88 evrov.«

V januarskem poročilu v oči bodejo mesečne obresti Merkurja, saj jih je za kar 1,5 milijona evrov. Z reprogramiranjem posojil naj bi jih bilo precej manj?

»Reprogramiranje posojila je ključno za doseganje rezultatov podjetja. V trenutku, ko bo podpisan, pričakujemo, da bomo lahko razknjižili obresti vse od 3. novembra lani, od začetka prisilne poravnave, zato bodo tudi rezultati za november, december, januar in februar boljši, kot so sedaj izkazani. Vsi meseci bodo boljši, morda bo zaradi tega tudi rezultat iz poslovanja pozitiven.«

Likvidnostno posojilo črpate od začetka februarja. So police sedaj polne in ste zagnali tudi veleprodajo?

»Sedaj lahko normalno nabavljamo blago. Takšno stanje lahko traja do konca aprila ali maja. V vmesnem času pa je ključno, da začnemo dosegati prodajne rezultate. Sedaj pa nas čaka delo.«

Koliko se bo povečal obseg prodaje zaradi polnih polic in zalog?

»Smo na nivoju desetih milijonov evrov mesečne prodaje. December je bil s 14 milijoni sezonsko uspešnejši, februar naj bi končali z enajstimi milijoni evrov prometa. Marca pričakujemo že povišanje na 15 milijonov, aprila na 20 milijonov evrov.«

Za primerjavo pa ste marca, aprila pred tremi leti prodali …?

»Skupaj z veleprodajo tudi 40 milijonov evrov, vendar smo sedaj mesečne stroške znižali za 1,5 milijona evrov, hkrati povišali povprečno razliko v ceni pri istem obsegu prodaje. To pomeni, da bi z 20 milijoni mesečne prodaje morali poslovati pozitivno iz poslovanja. Letos naj bi ob koncu leta še imeli izgubo v skupni višini devetih milijonov evrov.«

Vam dobavitelji sedaj bolj zaupajo?

»Insolventnost in zaupanje ne gresta z roko v roki, vendar je s posojilom bolje. Prosili smo jih, da bi plačevali z zamikom, kar je v trgovini običajno. Dobivamo pozitivne odgovore. Januarja je bil povprečen plačilni rok za vse obveznosti 11 dni, februarja bo šel proti 15 dnevom, radi bi ga raztegnili na 25 dni. Kljub vsemu smo in bomo med najhitrejšimi plačniki v branži, saj plačujemo brez zamud.«

Po drugi strani pa imate sami težave s plačilno disciplino.

»Približno 90 odstotkov prodaje dosežemo v maloprodaji, zato to ni težava. Novih slabih terjatev ni več, za nazaj pa bodo postopki še dolgo tekli. Vseh zapadlih terjatev v Merkurju in Mersteelu je bilo za 70 milijonov evrov, z izterjavo smo lani uspeli pridobiti 15 milijonov evrov, z njim smo nabavili blago konec prejšnjega leta. Sicer pa je veliko naših kupcev v stečaju ali prisilni poravnavi.«

Pripravili ste program presežnih delavcev, po katerem bo odpuščenih 141 sodelavcev. Je to dokončno število?

»Prvotni program odpuščanja je predvideval višji obseg, vendar se je veliko sodelavcev samih odločilo za odhod med upokojence po sedaj veljavnem zakonu. Skupino Merkur je sicer lani zapustilo približno 900 sodelavcev (iz 4829 na 3923, op. a.), v diviziji Merkur pa je bilo v začetku prejšnjega leta 2675 zaposlenih, konec leta pa 2142. Ocenjujem, da odpuščanj ne bo več, z boljšim zaposlovanjem bi morali prej nadomeščati odhode zaposlenih, nekatere programe morda celo okrepiti. Vse je odvisno od doseganja zastavljenih ciljev.«

Kje bo Merkur čez pet let?

»Najučinkovitejši in največji tehnični trgovec v regiji. Na to pa bo vplivalo tudi splošno ekonomsko okolje, ko bodo naši kupci lažje zadihali in si tudi privoščili izdatke za izdelke, ki jih ponujamo.«