Obrtniki bodo pokazali zobe

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 18. februar 2011 / 06:00

"Naj država čuti, kaj pomeni, če nimaš denarja. Morda tudi javnim uslužbencem ne bodo mogli izplačati plač," o napovedanem protestu obrtnikov pravi Dušan Krajnik.

Kranj – Zaradi težkih razmer, v katerih so se znašli slovenski obrtniki in mali podjetniki, je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) v začetku januarja od vlade zahtevala sprejem ukrepov za ponoven zagon slovenskega gospodarstva. »Ker vlada zahtev v celoti ni upoštevala, imamo resen namen, da svoje nezadovoljstvo javno izkažemo. Tako bomo z začetkom marca začeli vlagati prošnje za obročno plačevanje prispevkov, ne glede na odgovor Davčne uprave pa ta mesec prispevkov in davkov ne bomo plačali,« sporočajo iz OZS in dodajajo, da bodo marca člani začeli dvigovati tudi denar na bankah, sredi marca pa naj bi organizirali tudi javni protest v Ljubljani.

»Vladi smo predložili ukrepe za zajezitev plačilne nediscipline, za boj proti delu na črno, za ukinitev prisilne poravnave in spremembe delovno-pravne zakonodaje. Dobivamo odgovore, da nekaj pripravljajo, da je v usklajevanju, da jih obravnava vlada. Ne, nas to ne zanima, ustavijo nas le objavljeni zakoni v Uradnem listu,« je oster Dušan Krajnik, generalni sekretar OZS. Številni obrtniki se spopadajo predvsem s plačilno nedisciplino, tudi za dela, ki so jih opravili že pred letom in takrat tudi plačali DDV in prispevke, plačil pa še vedno ni.

»Vlada mora razumeti, da ko denarja ni več, ga ni več. Celo podjetja, ki imajo denar, ki dobro poslujejo, ne plačajo podizvajalcev. Tako enostavno ne gre več naprej. Zato marca ne bomo plačali ne davka ne prispevkov, da bo vlada občutila, kaj pomeni, če ni denarja. Morda javni uslužbenci ne bodo dobili plač,« je razložil Krajnik. Obrtniki veliko stavijo tudi na akcijo Vsak račun šteje, s katero bi lahko hitro zajezili delo na črno. Državni proračun je zaradi tega na leto oškodovan za deset milijard evrov. Če bi delo na črno omejili vsaj za polovico, bi bile vse težave z luknjo v državnem proračunu, zdravstveni in pokojninski blagajni rešene.

Lani je prenehalo poslovati kar 6471 obrtnih podjetij, od tega največ v gradbeni dejavnosti (2381), v storitveni dejavnosti (1681) ter v prometni dejavnosti (713). V dveh letih je skupaj propadlo kar 11 tisoč obrtnikov in malih podjetnikov, skupno pa so obrtniki morali na zavod za zaposlovanje poslati kar 35 tisoč delavcev.