Kdo mora obvestiti o smrti

Prijava smrti matičarju je obvezna, kdo je to dolžan storiti, pa je odvisno od kraja, kjer je oseba umrla. Obveščanje banke, zavarovalnice ali bolnišnice je na strani svojcev umrlega.

Kranj - Pred kratkim so v enem od slovenskih časnikov predstavili zgodbo, kako so iz oddelka urologije ljubljanskega kliničnega centra po dolgih letih čakanja poslali vabilo na kontrolni pregled pred operacijo že pokojnemu radovljiškemu podjetniku. Močno zapoznelo vabilo je seveda njegove svojce zelo prizadelo in jim znova odprlo komaj zaceljene rane. Opisani primer pa odpira vprašanje, ali bi se neljubemu dogodku lahko izognili s pravočasnim obvestilom bolnišnici o smrti pacienta in kdo bi moral to storiti – upravna enota, ki prejme uradno prijavo o smrti državljana, ali svojci?

»V bolnišnici Jesenice težko pride do opisane situacije, saj pri nas sestre, ki urejajo naročanje, teden dni pred operacijo po telefonu pokličejo prijavljenega pacienta. Če ne prej, potem na ta način izvejo o morebitni smrti. Je pa res, da se takim neljubim situacijam najlažje izognemo, če svojci, ki vedo, da je bil pokojnik vpisan na čakalno vrsto, o smrti bolnišnico obvestijo,« je dejal Jernej Markež, predstojnik oddelka za interno medicino v jeseniški bolnišnici.

Prijava smrti je obvezna

Na Upravni enoti Kranj so razložili, da mora po zakonu o matičnem registru smrt osebe, ki je umrla v zdravstvenem zavodu, domu za ostarele, vojašnici, turistično-gostinskem objektu, zavodu za prestajanje kazni in podobno pristojnemu organu prijaviti zavod ali organizacija, v katerem je oseba umrla. Če pa je smrt nastopila zunaj navedenih objektov, jo je dolžan prijaviti mrliški preglednik oziroma zdravnik, ki je ugotovil smrt, družinski član umrlega ali tisti, s katerim je umrli živel. »V obeh primerih je treba prijavi smrti priložiti potrdilo o smrti, ki ga izda pristojni zdravstveni delavec, ki je smrt ugotovil, oziroma zdravstveni zavod, če je oseba umrla v njem,« pojasnjuje Nada Koder Štrakl s kranjske upravne enote. Prijava smrti je obvezna, pristojne osebe pa so lahko v nasprotnem primeru kaznovane z globo od sto do dvesto evrov, pravne osebe od tisoč do 4500 evrov, odgovorne osebe pa od dvesto do štiristo evrov. Smrt je treba prijaviti matičarju upravne enote, na območju katere je oseba umrla. Če kraja smrti ni mogoče ugotoviti, pa je treba smrt prijaviti na upravni enoti, kjer je bil umrli najden.

Matičar je po vpisu smrti v matični register o smrti dolžan obvestiti Inštitut za varovanje zdravja – enota za zdravstveno statistiko in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker se matični register že od maja 2005 vodi v centralnem informacijskem sistemu, drugih evidenc o smrti ni več treba obveščati. Tu gre za druge matične urade v Republiki Sloveniji zaradi vpisa dejstva smrti v rojstno matično knjigo, poročno matično knjigo, državljansko knjigo, register prebivalstva ipd.

Obveščanje drugih ustanov

Obveščanje ustanov, kot so banke, zavarovalnice in bolnišnice, je prepuščeno svojcem umrle osebe. V Gorenjski banki so pojasnili, da jih o smrti komitenta običajno obvestijo svojci, ki predložijo obvestilo o smrti, mrliški list oziroma smrtovnico, bančni račun pokojnika pa zaprejo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Bojan Likar iz službe marketinga in odnosov z javnostjo je ob tem dodal, da se le izjemoma zgodi, da o smrti komitenta ne bi bili obveščeni, saj na osebni račun prihajajo osebni prejemki, svojci pa so običajno seznanjeni z imetnikovim računom.