"Pritisk" na zvišanje cene mleka

Ker odkupna cena mleka v Sloveniji že preveč zaostaja za povprečjem v Evropski uniji, v Zadružni zvezi Slovenije napovedujejo "pritisk" na zvišanje cene.

Zgornje Pirniče – »V sedanjih kriznih časih se še bolj kot nekdaj kaže potreba po povezovanju med zadrugami. V preteklosti je bilo takšnih povezav kar precej, v zadnjem času pa je to nekako zastalo,« je na petkovem posvetu direktorjev in predsednikov kmetijskih zadrug iz gorenjske in kamniško zasavske regije v Zgornjih Pirničah dejal Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, in ob tem predstavil italijanske izkušnje z zadrugami drugega reda, pri katerih zadruge ohranijo kapitalsko samostojnost, hkrati pa skupno in enotno nastopajo pri nekaterih poslovnih zadevah.

Neusklajeno nastopanje do trgovcev

Kar zadeva mleko, v zadružni zvezi pripravljajo sestanek o tej problematiki, saj ugotavljajo, da je odkupna cena mleka v Sloveniji precej zaostala za povprečjem držav Evropske unije, pri tem pa si celo zadružne mlekarne med seboj konkurirajo in neusklajeno nastopajo do trgovcev. »V prehranski verigi je treba doseči pravičnejša razmerja. Pomembno je, da nam je tudi javno mnenje vse bolj naklonjeno in da smo javnosti dokazali, da za podražitve hrane nismo krivi kmetje, ampak trgovci,« je dejal Vrisk in dodal, da tudi pri mleku razmišljajo o podobnem dogovoru, kot so ga pridelovalci in predelovalci lani dosegli pri pšenici. In kako je z zadružnimi prizadevanji za pridobitev večinskega deleža v Ljubljanskih mlekarnah? »Pogajanja za odkup se nadaljujejo, pojavil pa se je še en kupec, nizozemska Campina, eden večjih mlekarskih sistemov v Evropi, ki želi imeti v mlekarni večinski delež. Zadružniki se s tem ne strinjamo in bomo poskušali sami ali s pomočjo strateškega partnerja odkupiti delež. Če bi velika večina zadrug pristopila k temu projektu, bi nakup že lahko izvedli, a je tako, da nekatere zadruge za to doslej niso pokazale dovolj volje, druge pa tega tudi finančno ne zmorejo,« je dejal Vrisk, ki kljub temu upa, da bodo zadružna prizadevanja dala rezultate.

Brez izjem pri odškodnini

V osrednji temi zadružnega posveta je Branko Ravnik, generalni direktor direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predstavil obrise prihodnje skupne kmetijske politike Evropske unije in letošnje ukrepe, odgovarjal pa je tudi na vprašanja zadružnikov, še zlasti o predlaganih spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih. Zadružnike je med drugim zanimalo, ali bodo tudi kmetje morali za spremembo namembnosti plačevati odškodnino, ali se z novim zakonom spreminja vrstni red prednostnih upravičencev pri nakupu kmetijskih zemljišč, kakšne bodo možnosti za preselitve kmetij iz prostorsko utesnjenih vaških jeder na lokacije zunaj vasi, ali bo ministrstvo po občinah naredilo revizijo spreminjanja kmetijskih zemljišč v stavbna za zadnjih deset let … Branko Ravnik je pojasnil, da zakon nima izjem in da bodo tudi kmetje morali plačati odškodnino za spremembo namembnosti, vendar ta zanje ne bo visoka, v povprečju evro za kvadratni meter. Promet s kmetijskimi zemljišči in s tem tudi prednostni vrstni red kupcev se s spremembami zakona ne spreminja. Preselitve kmetij, za katere je zadnje čase vse več posluha tudi v zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine, je treba vključiti v prostorske plane. Kaj pa revizija?! »Ko občine iščejo soglasje za prostorske plane in s tem za nove posege na kmetijska zemljišča, najprej pogledamo, koliko imajo nepozidanih stavbnih zemljišč. Precej takšnih zemljišč tudi vrnemo nazaj v kmetijska zemljišča,« je dejal Ravnik.