Azira Kozjek, svetovalna delavka na Srednji šoli Jesenice

Zdravnik, strojnik, ekonomist ...?

S svetovalno delavko na Srednji šoli Jesenice Aziro Kozjek smo se pogovarjali o tem, kaj lahko devetošolcem olajša odločitev za najbolj ustrezno srednjo šolo. Izvedeli smo tudi, kako se lahko iz povprečnih dijakov v pravi srednji šoli razvijejo - zlati maturanti!

»Idealno je, da si otrok poklic izbere sam, na osnovi tega, kaj ga zanima in koliko truda in energije je pripravljen vložiti v učenje. Všeč mi je misel, ki sem jo nekje prebrala: Tja, do koder je vredno priti, ne pelje nobena bližnjica.«

Kateri dejavniki so tisti, ki naj bi jih učenec upošteval pri izbiri srednje šole?

»Predvsem je pomembno, da ga program in poklic, o katerih razmišlja, zanimata. Učenec naj se vpraša, kakšno delo bi mu bilo všeč - ali je to delo z ljudmi, delo s papirji, števili, oblikovanje, umetnost, praktično delo, delo v naravi ... Pregleda naj predmetnik in če je vsaj dve tretjini predmetov zanj vsebinsko zanimivih, potem je odločitev za program in poklic prava. Če ga predmeti zanimajo, bo namreč imel povsem drugačno motivacijo za učenje, kot če se je v program vpisal iz drugih razlogov, denimo zaradi bližine šole, prijateljstva, odločitve staršev ...«

Pa je otrok pri štirinajstih, petnajstih sploh dovolj zrel, da sprejme odločitev o bodočem poklicu?

»Vsekakor je pri tej starosti izredno težko izbrati poklic. Le redki so otroci, ki že v devetem razredu z gotovostjo rečejo: 'Jaz bom pa zdravnik!' Zato je pomembna pomoč staršev, ki otroka najbolj poznajo, poznajo njegove sposobnosti in interese, tudi nadarjenost.«

Toda kje je tista meja, ki loči pomoč staršev od vsiljevanja izbire šole?

»Zelo pomembno je, da starši otroku ne vsiljujejo svojega mnenja, kaj bi bilo zanj dobro. Naj skušajo prepoznati njegove lastnosti, vrednote pa tudi učne navade in naj mu na tej osnovi pomagajo pri izbiri. Prav učne navade so v srednji šoli – poleg motivacije – najbolj pomembne za uspeh.«

Kaj pa vpliv vrstnikov pri odločanju?

»Včasih je zelo narobe, da se otrok odloči za določeno srednjo šolo zgolj zato, ker se je zanjo odločil tudi njegov najboljši prijatelj. Mnoge učence skrbi, da v srednji šoli ne bodo imeli prijateljev. A brez skrbi, prijatelje bodo dobili! Zato naj nikar ne izbirajo srednje šole zgolj na osnovi prijateljstva.«

Kaj pa storiti v primeru, če se izkaže, da je otrok prišel do ugotovitve, da je morda izbral prezahtevno šolo?

»Vselej je možna preusmeritev. Ta je sicer najbolj enostavna v prvem letniku, kjer dijak lahko uspešno zaključi letnik in nato prek opravljanja diferencialnih izpitov nadaljuje izobraževanje v drugem letniku na drugi usmeritvi ali pa na drugi srednji šoli. Druga možnost pa je, da se znova vpiše v prvi letnik. V primeru, da šele v tretjem ali četrtem letniku ugotovi, da izbrani program ni pravi zanj, pa je preusmeritev težja, potrebnih je veliko diferencialnih izpitov. Zato dijakom ponavadi svetujem, naj v takem primeru vendarle vztrajajo do poklicne mature, nato pa naj se preusmerijo v drug študij. Nenazadnje danes poklicna matura omogoča vpis na večino visokih strokovnih šol in tudi fakultet.«

Gimnazija ali srednja šola?

»Pogosto se izkaže, da ima učenec, ki je imel v osnovni šoli odlične ocene, žal pa je brez učnih navad, težave kasneje, zlasti če izbere zahtevnejši program, denimo gimnazijo. Po drugi strani pa pri nas na Srednji šoli Jesenice opažamo, da mnogi povprečni učenci, ki so osnovno šolo izdelovali komaj z dobrim uspehom, pri nas postanejo prave zgodbe o uspehu. Prepoznajo, da so izbrali pravi program, ki jih zanima, najdejo se v bodočem poklicu in iz povprečnih učencev se razvijejo zlati maturanti.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Mazda v Evropi spet uspešno

Lansko leto je Mazda v Evropi zaključila s 303.600 prodanimi avtomobili, s čimer je za 35.000, oziroma za 13 odstotkov prekosila rezultate iz leta 2005. To je zgodovinsko Mazdin tretji najboljši ev...

Objavljeno na isti dan


Kronika / petek, 16. marec 2018 / 00:03

Zagorelo v proizvodnji jadrnic

Minuli petek je zagorelo v proizvodnem obratu za izdelavo jadrnic Elan Marine v Begunjah. Ogenj so omejili že zaposleni, do konca pa so ga pogasili gasilci.

Nasveti / petek, 16. marec 2018 / 00:02

Kitajski rezanci s piščancem

Sojina omaka je pogosta sestavina v azijski kuhinji, saj jedem prijetno začini okus. Mnogi jo obožujejo zaradi njenega t. i. umami okusa. Zadnja leta se je njena uporaba precej razširila tudi pri n...

Razvedrilo / petek, 16. marec 2018 / 00:01

Nova sezona, nove zvezde

V nedeljo se je na male zaslone vrnila oddaja Zvezde plešejo. V drugi sezoni priljubljenega plesnega spektakla so začeli z dvanajstimi pari, v enajstih tednih pa se bo število nastopajočih manjšalo, s...

Kronika / petek, 16. marec 2018 / 00:00

Še danes ne ve, zakaj sta kredita Merfinu sporna

Na sojenju zaradi domnevno nezakonitega obvodnega financiranja Merfina pri prevzemu Merkurja v letih 2008 in 2009 so zaslišali tedanjo finančno direktorico Merkurja Janjo Kraševec.

Kultura / četrtek, 15. marec 2018 / 23:59

Dajmo priložnost dokumentarcu

Festival dokumentarnega filma (FDF) letos praznuje dvajset let, slovenska Amnesty International trideset, njena žirija pa na festivalu že desetič razglaša najboljši film na temo človekovih pravic.