Psi na pokopališču
V jeseniških novicah sem že večkrat napisal, da me zelo moti nespoštovanje predpisov, ki se nanašajo na obisk pokopališča Blejska Dobrava.Mislim predvsem na vodenje psov na kraj zadnjega počitka naših svojcev, kar je zelo moteče, nekulturno in zelo nevzgojno. Že kar nekaj časa je sicer minilo, odkar sem se na tem mestu zadnjič oglasil, toda vedno znova, ko na pokopališču opazim pse, se mi naježi koža, a se do prihoda domov jeza poleže. Tokrat me je k pisanju spodbudil današnji (16. januarja) obisk pokojnih svojcev, ko sva z ženo zopet srečala skupino dveh mladih družin v družbi nemškega ovčarja, s katerim so se veselo sprehajali med grobovi. Res ne vem, čemu pred vhodom na pokopališče služi tabla, na kateri je prečrtan pes, pred vhodom na pokopališče pa je pritrjena tudi tabla z napisanimi opozorili o prepovedi vodenja živali na pokopališču. In če k temu dodam le še primer izpred približno dveh mesecev, ko sva s soprogo na glavni pokopališki stezi opazila pasje iztrebke, potem je moja jeza najbrž lahko povsem upravičena. Ob tem ponovno poudarjam, da nisem nasprotnik živali, saj sva z ženo lastnika psičke in treh muckov (to sem poudaril že pred meseci na istem mestu), moti me nespoštovanje določil reda na pokopališču. Tam pa pogrešam tudi kontrolo občinske redarske službe.
Zoran Račič, Jesenice