Prepluli so Atlantik

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Šport / sreda, 12. januar 2011 / 06:00

"Do konca je bilo še kakšnih 15 milj. Pihal je dovolj močan jugovzhodni veter, da smo lahko jadrali naravnost proti ciljni črti. Nič nas več ni moglo ustaviti. Po 23 dneh neprekinjenega jadranja smo prišli s te na drugo stran Atlantika."

Ciljna vožnja se je začela z zajtrkom (tako kot na startu), potem smo pospravili barko, spustili bimini in sprayhood, oblekli bele majice in začeli vrteti Avsenike. V zraku je bilo veliko vznemirjenja, ropotali so fotografski aparati, Meko je hodil po barki s kamero in neutrudno snemal. Z gliserjem nam je prišel nasproti uradni fotograf ARC z ogromnim fotoaparatom in napravil nekaj profesionalnih posnetkov. Malo smo pozirali in veliko pogledovali proti cilju v zaliv Rodney bay. Ciljno črto je na levi označevala boja, na desni pa dvojambornica, polna zastavic in lučk, z imenom Sephina, katere zvok troblje je naznanil naš prihod v cilj. Tudi v marini se je oglasila sirena. Cilj smo prevozili 14. decembra 2010 ob 7.35 po lokalnem času.

Kar malo ganjeni smo bili. Odprli smo penino, nazdravljali in si čestitali - za cilj, za tritedensko strpnost, tovarištvo, vzajemno pomoč in spodbudo.

Ko smo spuščali jadra in se pripravljali za vplutje v marino, se nam je približal velik lesen čoln "taxi boat" z dvema dolgolasima črnima domačinoma. Eden je krmaril, eden pa je igral na boben. V čolnu sta bili dve gospe s črnima slamnikoma in v pisanih karibskih oblačilih. Ena je imela v naročju otroka. Šele ko sta dvignili velik napis, okrašen z listoma filodendrona, Welcome MIMA, smo videli, da sta v čolnu Metka in Helena z Galom Titom, kapitanova žena in Anžetova partnerica ter njun sin. Vedeli smo, da sta že na Sv. Luciji, toda njun prihod v zaliv na tako prisrčen način je bil pravo presenečenje, ki smo ga sprejeli z navdušenjem. Penina je tekla v potokih. Znameniti napev "ija, ija, ijao", je dobil tudi "reggae" obliko, pristali smo v marini in stopili na ponton. Slovenija, od kod lepote tvoje, sprejem, čestitke, objemi, fotografiranje, nazdravljanje …« Tako je Janez Hočevar opisal prihod jadrnice z imenom Mima, na kateri so bili člani Jadralnega kluba Kranj, ki jim je uspel svojevrsten podvig. Matjaž Kurnik, Anže Kurnik, Ivan Marjek, Nejc Marjek, Janez Hočevar, Mladen Kranjc so si pravzaprav izpolnili dolgoletno željo. Prepluli so Atlantik brez zdravstvenih in tehničnih težav, ne da bi se skregali med sabo. Prepluli so Atlantik od Las Palmasa na Kanarskih otokih do Svete Lucije v Karibih. Z enakim veseljem, kot so odpluli, so tudi pripluli na cilj. Opravili so potovanje, ki si ga želi vsak jadralec.

Člani Jadralnega kluba Kranj so tako naredili prvi del poti, ki ga je jadrnica Mima začela na plovbi okoli sveta. Kapitan barke Matjaž Kurnik bo preplul Karibsko morje in se še pred poletjem odpravil naprej čez Pacifik. Anže bo z družino ostal do novega leta na Mimi. Tudi Nejc je še za nekaj dni ostal na Sv. Luciji. Meko, Mladen in Janez pa so se vrnili domov v vsakdanje življenje.