Ali res potrebujemo toliko "delovnih teles"?

Občinski svet radovljiške občine ima deset delovnih teles - odborov in komisij. Vsako delovno telo ima pet članov, trije so občinski svetniki. Po vsakih lokalnih volitvah preneha mandat starim in se oblikujejo nova delovna telesa. In tako je bilo tudi ob zadnjih volitvah.

Po prvem razpisu za oblikovanje novih delovnih teles pa kar trije odbori niso bili kompletni, ker stranke in liste niso imenovale dovolj svetnikov. Verjetno zanje nekateri odbori niso bili dovolj zanimivi. Zato sem se vprašal, ali res potrebujemo vsa ta delovna telesa? Zanimalo me je, kako imajo ta vprašanja urejena naši sosedje Avstrijci? Pogledal sem zakon, ki pri njih ureja lokalno samoupravo. Takole nekako se glasi: "Avstrijska občina mora ustanoviti sledeče odbore: odbor za nadzor nad finančnim poslovanjem – nadzorni, odbor za okolje in prostor, odbor za gospodarstvo, in če ustvari občina več kot 50 tisoč nočitev na leto, še odbor za turizem. Vsak odbor mora imeti najmanj tri člane – svetnike ... občinski svet pa lahko v odbore imenuje še strokovnjake s svetovalnim glasom, ki niso svetniki." Tako o občinskih delovnih telesih govori avstrijski zakon. Ne mislim, da so Avstrijci bolj bistri od nas, imajo pa nekaj desetletij starejšo tradicijo kot mi in več izkušenj, so pa tudi sosedje s podobnimi občinami in problemi. Tudi ne mislim, da bi mi morali njihove zakone kar kopirati. Članek sem napisal zato, ker menim, da smo predvsem občinski svetniki dolžni razmišljati o tem, ali je smiselno določena delovna telesa ukiniti ali združiti in tako poceniti delo občinskega sveta in ga napraviti bolj učinkovitega. Menim pa tudi, da je prav, da tudi drugi občani vedo, s kakšnimi problemi se srečujejo občinski svetniki.

 

Avgust Mencinger,

občinski svetnik N. Si