Nad zakona z voljo volivcev

Študenti in sindikalisti so začeli zbirati podpise podpore za razpis naknadnega referenduma o malem delu in pokojninski reformi. "Zbrati štirideset tisoč podpisov nikakor ne bo lahko," pravi Dušan Semolič.

Škofja Loka – Včeraj je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) začela zbirati štirideset tisoč podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o pokojninski zakonodaji, že v ponedeljek so se pridružili akciji Študentske organizacije Slovenije za razpis referenduma za zakon o malem delu. Če malo delo zajema le določene skupine državljanov, pa druga pobuda za razpis referenduma zajema vse. »Oba zakona prinašata škodljive posledice za delavke in delavce,« pravi Dušan Semolič, predsednik ZSSS.

Vlada naj s pokojninsko reformo ne bi upoštevala razmer na trgu dela za starejše, saj delodajalci že danes opozarjajo, da dela zanje ni, med brezposelnimi pa je že danes trideset odstotkov starejših od petdeset let. »Če bo zakon obveljal, bo vse več starejših brezposelnih, na bolniški ali invalidsko upokojenih. Namesto tega bi morali mladim omogočiti zaposlitev, da bi lahko plačevali socialne prispevke in polnili pokojninsko in zdravstveno blagajno,« pravi Semolič. »Ni dokazano, da bo dvig starosti za upokojitev pomenil tudi dejanski dvig starosti ob upokojitvi. Starejši delavci se bodo prej upokojevali zaradi nezmožnosti opravljanja dela, kar jim bo znižalo pokojnine, več izdatkov bo imela tudi zdravstvena blagajna zaradi bolniških odsotnosti,« pa dodaja Andrej Zorko.

Minister Ivan Svetlik pravi, da je referendum legitimna oblika odločanja državljanov: »Kljub temu se postavlja vprašanje o primernosti takšnega načina odločanja o vprašanjih, ki so praviloma podvržena političnemu nabiranju točk, demagogiji in manipuliranju z dejstvi. Nova pokojninska zakonodaja je preveč pomembna tako za sedanje kot vse bodoče upokojence in razvoj države, da bi jo prepuščali tveganju zavrnitve.« Minister ocenjuje, da bi padec novega pokojninskega zakona nadaljeval zniževanje pokojnin, rasel bi primanjkljaj v pokojninski blagajni do te mere, da bi se začel zajedati v druge proračunske postavke, kot so sociala, zdravstvo, šolstvo …

Svetlik tudi zavrača izjave sindikalistov, da dialoga ni bilo, saj so opravili več deset sestankov, imeli celodnevna pogajanja in srečanja pri predsedniku vlade. »Na pobudo sindikatov smo v zakon vključili tudi postopnejši prehod za vse z dolgo pokojninsko dobo, krajše obračunsko obdobje za izračun pokojnine, 20-odstotni bonus ob podaljšanju delovne aktivnosti in znižanje prispevkov za starejše delavce in zaposlovanje mladih za nedoločen čas,« pokojninsko reformo brani minister. Dodaja, da je sprejeti zakon prijaznejši od prvotne različice, ki pa še vedno zagotavlja ustavitev padanja pokojnin.

Kljub temu pa so sindikalisti proti reformi, saj menijo, da ta ne odraža dejanskega stanja na trgu dela v Sloveniji in premalo upošteva predloge sindikalistov. »Predlagali smo postopen dvig minimalne starosti za upokojitev z 58 na 60 let, brez malusov in ob pogoju 40 let delovne dobe (38 let za ženske), predlagali smo tudi dvig prispevne stopnje delodajalcev, predlagali smo učinkovitejši nadzor nad delom na črno in gospodarskim kriminalom, lahko bi uvedli tudi druge, direktne prilive v pokojninsko blagajno. Vlada nas ni poslušala,« je predloge sindikatov pojasnil pravni zastopnik ZSSS Andrej Zorko.

Sindikalistom se zdi nerazumljivo zatekanje vladne politike k Ustavnemu sodišču RS, saj naj bi s tem kazali strah in nezaupanje v lastne državljane. Kako bo odločilo sodišče, ne vedo, verjamejo pa, da ne bo podleglo političnemu vplivu in željam vlade. Predsednik sindikalistov na vprašanje Gorenjskega glasa, ali pričakujejo, da bodo hitro zbrali štirideset tisoč podpisov, odgovarja, da to nikakor ne bo lahko delo: »Nasprotno, predvsem zaradi delovnega časa upravnih enot bo to zelo težko.« »Ministrico Irmo Pavlinič Krebs smo prosili, da bi prilagodili delovni čas upravnih enot in jih odprli tudi ob sobotah. Za zdaj odgovora še ni,« pravi generalni sekretar ZSSS Milan Utroša, Romana Oman iz gorenjskega območnega združenja pa: »Na vseh gorenjskih upravnih enotah so mi povedali, da ob sobotah ne bodo odprli vrat, saj bi zaposleni morali opravljati nadure, ki pa jih ne morejo plačati.«

Prvi 35-dnevni rok za zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum za zakon o malem delu pa je začel teči že v ponedeljek. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), pridružili so se jim še v ZSSS in Gibanju za dostojno delo in socialno družbo, je do včeraj zbrala več kot štiri tisoč podpisov podpore. »Študenti smo prepričani, da je malo delo korak stran od socialne države in zato nesprejemljivo,« pravi Rok Primožič, namestnik predsednice ŠOS. »Velika skupina mladih potrebuje normalno, redno delo, ki daje tudi nekaj pravic iz dela, medtem ko je malo delo pot v revščino,« pa meni Semolič. Glavna očitka študentov in sindikalistov proti malemu delu sta, da ta uvaja novo obliko dela, ki lahko nadomesti redne zaposlitve, in da ne zagotavlja pravic iz rednega delovnega razmerja, kot je bolniško nadomestilo, malica, regres, dodatek za prevoz, pa tudi, da bo spodbujal delo na črno in podobno.

Ivan Svetlik je kot predlagatelj zakona zavrnil poziv k odločanju na referendumu: »Ta poziva dijake, študente, brezposelne in upokojence, da glasujejo proti svojim interesom. Zakon o malem delu bo preoblikoval sedanje študentsko delo, ki ga dijaki in študenti opravljajo brez vsake pravice in socialne varnosti, malo delo pa jim bo zagotavljalo dodatno socialno varnost.« Vse naštete skupine prebivalcev naj bi tako le prišle do dodatnega zaslužka, dijaki in študenti pa bi v 93 odstotkih lahko to delo opravljali v enakem obsegu kot sedaj. Poleg tega bodo vključeni v pokojninsko zavarovanje, pridobivali bodo formalne delovne izkušnje, več denarja bo za štipendije in študentske domove. »Zavračam očitke, da zakon o malem delu znižuje standarde na področju dela. Ne primerjajte malega dela z rednim delom, ampak študentskim delom in pogodbenimi razmerji, kjer delavci nimajo nobenih pravic,« pobudnikom referenduma odgovarja Svetlik. Meni, da danes študentsko delo odžira trideset tisoč rednih delovnih mest, ki jih ne bo mogoče zapolniti z malim delom, zato bo več tudi rednih zaposlitev.