Česa si v novem letu ne želimo?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Gorenjska / petek, 31. december 2010 / 06:00

V dneh proti koncu starega in v začetku novega leta si običajno zaželimo vse najboljše, zdravja, sreče v zasebnem življenju, uspehov pri delu in v poslovnih rečeh ...

Vse to voščimo in privoščimo tudi drugim, ne le sebi in svojim najbližjim. Tako tudi letos. V tem zapisu pa vso reč obrnimo in se za spremembo vprašajmo, česa si ne želimo in ne (pri)voščimo? Tu gre najprej za vse tisto, kar poimenujemo z oznako »višja sila« in nam v primeru, da se zgodi, povzroči veliko nesrečo. Take so zlasti naravne nesreče: potresi, neurja, poplave, plazovi, požari … V gorenjskem zavetju smo varni pred cunamiji in popotresnimi morskimi valovi, pred potresi pa ne. V letu 2011 bo minilo 500 let od doslej najhujšega potresa na ozemlju Slovenije, ki se je zgodil 26. marca 1511, epicenter je imel na Idrijskem, prizadel pa je tudi Gorenjsko. Podrlo se je vse, kar je bilo zidanega, iz dokumentov loškega gospostva freisinških škofov je razvidno, da tudi Škofjeloški grad. Škof Filip je v letih po potresu sam vodil obnovo mesta, katerega staro jedo ima pravzaprav še danes podobo, ki jo je dobilo takrat.

Naravnim sledijo nesreče, ki bi jim lahko rekli družbene. Najhujše so vojne, ki pa se naših krajev na našo srečo že lep čas izogibajo. Leta 2011 bo minilo 70 let od začetka 2. sv. vojne pri nas in 20 let od »vojne« za Slovenijo. Razlika med naravnimi in družbenimi nesrečami je predvsem v tem, da lahko na druge vplivamo bolj kot na prve. Ali je to res ali ne, se bo pokazalo tudi v tem, ali bomo kaj bolj uspešni v spoprijemu s finančno in gospodarsko krizo, ki nas je kot prava družbena nesreča zajela pred tremi leti in se še kar nadaljuje.

V tretji skupini so nesreče, ki prizadenejo »le« posameznike ali skupine le-teh. Če se, denimo, zgodi prometna nesreča, v kateri kdo umre ali je po njej hudo in trajno prizadet, to zadeva tudi njegovo družino in prijatelje. Nesreče se pravzaprav ločijo po tem, koliko ljudi prizadenejo, kako hudo in na kako velikem območju. Zaželimo si na zadnji dan leta 2010, da bi bilo v novem letu 2011 nesreč čim manj. Manj ko jih bo, večja bo naša zasebna in skupna sreča. Pa si jo voščimo. Srečno!