Komentar: Konec nevoščljivosti, a tudi ljudskega nadzora

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Poslovna tajnost, varstvo osebnih podatkov, pravica do zasebnega življenja … so besede, ki jih vse pogosteje slišimo tudi v kmetijski in gozdarski dejavnosti. Najnovejša zgodba je stara približno dva tedna. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je s spletne strani umaknila poimenski seznam prejemnikov kmetijskih subvencij in zneske, ki so jih prejeli iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Razlog za to: sodišče Evropske unije je namreč odločilo, da poimenska objava kmetov – prejemnikov subvencij pomeni kršitev Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, to je pravice do varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnega življenja. Kaj zdaj to pomeni za vsakdanje »kmetske slike«?! Dobro in slabo! Zakaj dobro? Nekateri so se namreč ob javno objavljenih podatkih, še posebej če so bili visoki, le »naslajali« in gojili grdo človeško lastnost – nevoščljivost. In zakaj slabo? Javno objavljeni podatki so omogočali ljudski nadzor, marsikdo se je ob pogledu na te podatke samokritično ali samovšečno spraševal, zakaj je sosed, sovaščan, znanec ali sorodnik dobil več denarja, zakaj manj ...

Časi se res spreminjajo. Spominjam se, kako so še v socializmu kmetijske zadruge in mlekarne javno objavljale seznam kmetov, ki so oddali največ mleka, jim delile priznanja in vabile novinarje, da so potlej o dosežkih lahko zvedeli tudi drugi. Kaj pa zdaj, v kapitalističnih časih?! Zdaj so takšni podatki tako v mlekarnah kot v zadrugah precej varovana skrivnost, tudi marsikateri kmet količine oddanega mleka ni pripravljen javno povedati, prav tako ne podatkov o dodeljeni mlečni kvoti in plačilu za mleko. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja sicer javno objavlja povprečno odkupno ceno, a v povprečju se »skrivajo« razlike, ki jih na koncu občutijo tudi kmetje.