Ti in jaz, Neža in mi

Danes bo pesnica Neža Maurer praznovala življenjski jubilej, 80 let, pred dnevi je pri Mladinski knjigi izšla njena jubilejna zbirka pesmi Sama sva na svetu - Ti in jaz. Izbor pesmi je pripravil Peter Kolšek.

Jubilej. »Zelo težko se spreminjam, pravzaprav le sledim svojemu načinu življenja. Živim, kot živim. Saj so me hoteli spremeniti, pa ni šlo,« je v zanjo značilnem umirjenem tonu, hkrati pa s preudarkom na nedavni predstavitvi jubilejne zbirke pesmi govorila Neža Maurer. Slavistka, novinarka, urednica, direktorica, žena in mati ter ena izmed tistih slovenskih pesnic, ki je v svojem literarnem življenju doživela veliko pozornost publike. Več kot štirideset let že piše poezijo in prozo, napisala je več kot dvajset knjig za otroke, trinajst pesniških zbirk za odrasle, izdala nekaj izborov poezije, okrog štiristo petdeset njenih pesmi, največ otroških, je tudi uglasbenih, več kot osemdeset otroških iger in oddaj je bilo predvajanih po radiu, za televizijo je na osnovi njenih pesmi nastalo sedem filmov … Zares velik in literarno bogat ustvarjalni opus. Pred dnevi se mu je pridružila še jubilejna zbirka Nežinih pesmi, ki jih je avtor izbora Peter Kolšek umestil pod naslov Sama sva na svetu – Ti in jaz.

V jubilejno zbirko so uvrščene pesmi za odrasle. Avtor izbora jih je razvrstil v tri cikle ljubezenske, refleksivne in materinske pesmi. »To so Nežini pesniški prameni. Daleč najsvetlejši pramen je ljubezenska poezija, v kateri najdemo neizmerno bogastvo ljubezenskih motivov. Njena ljubezenska poezija ima tri dimenzije, kontemplativno, ljubezensko erotično in iracionalno fatalno,« razmišlja Peter Kolšek in dodaja: »Sledi refleksivna poezija, nekakšen njen dvogovor med življenjem in smrtjo, tretji pramen pa so materinske pesmi, tiste o njenih otrocih, vsakdanjih dogodkih, pesmi »od mene k tebi« … Gre za enkratno avtorico, katere pesmi so pravo bogastvo besed.«

Neža Maurer v svojih pesmih ne išče po aktualnem času, ampak piše o življenju. »Mnogo ljudi doživlja tako kot jaz, a mogoče ne znajo pisati,« je vedno skromna Neža: »Če ne bi tako doživljali, mojih pesmi tudi ne bi brali. Gre za iskreno človeško čustvovanje, saj ljudje vendarle niso brezčutni. Zato se tudi najdejo v mojih pesmih.« Neža Maurer se je rodila 22. decembra 1930 v Podvinu pri Polzeli, diplomirala je kot slavistka in v svojem pestrem življenju opravljala različne poklice, ki so bili tako rekoč vsi po vrsti povezani z lepoto besede. Zadnja leta živi v Škofji Loki, kjer je tudi doma, kot pravi. Danes je njen dan. In vseh, ki jo poznajo.