Prav vse poročne obleke so ji bile všeč

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 20. december 2010 / 06:00

Supanun in Andrej sta se spoznala prek skupnih prijateljic. Najprej sta se samo družila, nobeden ni razmišljal o čem več, potem pa sta čez čas ugotovila, da sta pravzaprav zaljubljena.

Šestindvajsetletna Supanun oziroma Jaar, kakor je njeno drugo ime – tako jo kliče tudi večina znancev, sorodnikov in prijateljev, prihaja s Tajske. Že pet let dela kot maserka, je pa najprej v Bangkoku iskala delo v pisarni, vendar ugotovila, da to ni zanjo. Vrnila se je domov in se je odločila za študij masaže, ki pri njih traja eno leto, maserji pa se učijo tako anatomije kot masiranja. Ko je nekaj časa že delala kot maserka, je šef nekega dne vprašal, če koga zanima delo v drugi državi. Omenil je Slovenijo. Jaar je takrat za Slovenijo slišala prvič. Potrebovala je zemljevid, da je sploh imela predstavo, kje je to. Je pa že leta 2007 delala kakšnih sedem mesecev na križarki in ni dolgo premišljevala, ali bi sprejela izziv. Pot jo je vodila na Gorenjsko in danes ugotavlja, da se je v Kranju kar našla. Mraz je ne moti, ljudje so prijazni.

Pred nekaj tedni se je Jaar poročila. Andreja Dolenca je spoznala pravzaprav mimogrede. S prijateljicami, ki jih je spoznala v Sloveniji, je spletla kar močno vez. Nekatere med njimi so potem dobile fante, spet druge so študirale, Jaar pa je imela več prostega časa in jih je kar naprej spraševala, če gredo zvečer kaj ven, tako da ji je nekoč ena rekla, naj pokliče Andreja, fanta, s katerim so šle že nekajkrat skupaj ven, ker morda pa ima on čas. Jaar devetindvajsetletnega Andreja najprej sploh ni videla v vlogi svojega fanta, kaj šele moža. Potem pa sta se vedno več družila, hodila na kave, zvečer kam plesat, njegova prijaznost in odprtost, nenarejenost pa so jo očarali. Občutki so bili obojestranski, prijateljstvo je, ne da bi se zavedala, preraslo v ljubezen.

Nekega dne je pogovor nanesel na poroko. Strinjala sta se, da ne bi imela nič velikega, vendar se je malce zapletlo, ko je Jaar začela razmišljati o tem, da poročno obleko bi pa vseeno imela. Beseda je dala besedo, in če bo poročna obleka, bo tudi poroka z malce več dogajanja. Kljub temu sta o njej razpravljala kar dobre štiri mesece. Povabila sta le Andrejevo ožje sorodstvo, nekaj prijateljev. Jaarini sorodniki so ostali na Tajskem, zato načrtujeta še eno poroko zanje: na Tajskem. Andrej in Jaar sta sicer letos že obiskala Tajsko, tako da ga njeni poznajo in so nad njim navdušeni. Jaar je na svoji poroki tako od svojega sorodstva imela le Homkai, svakinjo, ki skupaj z njo dela v Belem lotosu, malem in prijetnem tajskem wellness centru, o katerem je kot ideji Jaar razmišljala že dalj časa. Predstavljal je njene sanje. Skupaj z Andrejem jih sedaj počasi uresničujeta.

Jaar obožuje roza barvo, vendar v zmernih količinah, zato je bil tudi njen šopek iz nežnih roza vrtnic. Ko pa je izbirala obleko, je naletela na zanimiv problem: prav vse obleke, ki jih je oblekla, so ji bile všeč. Najprej je razmišljala bolj tradicionalno, da bi obleko kupila, pa je potem ugotovila, da je to pač predrago, in si jo je izposodila. Poroka je bila kljub vsem pripravam preprosta. Civilno sta se z Andrejem poročila v Preddvoru, s pričami pa so se odpravili na večerjo.

Jaar se dvakrat tedensko že dva meseca uči slovensko in pravi, da je slovenščina kar težek jezik. Razume večino, komunicira sicer največ v angleščini, nekaj malega tajsko pa zna tudi že Andrej. Vprašanje pa, koliko bi si lahko s svojo tajščino pomagal, ker če sem Jaar prav razumela, potem je v njeni deželi tako, da malodane vsak kraj govori svoje narečje, kar pomeni praktično svoj jezik, in se lahko zgodi, da že soseda na drugi strani reke ne razumeš. Gorenjščina je verjetno v tem primeru precej lažji zalogaj za simpatično in nasmejano Tajko.