Komentar: Konec romantikov, prihajajo realisti

»Midva z ženo bova še delala, dokler bova mogla. Za naprej pa ne veva, kako bo. Kmetija je majhna, velikega dohodka ni, potrebna bi bila velika vlaganja. Živina te priveže k domu in ne moreš nikamor … Vsi otroci imajo dobre službe, ob koncu tedna gredo radi naokrog … Težko bo koga zadržati doma,« mi je potlej, ko sem že zaprl beležnico, povedal svojo življenjsko bolečino kmet, gospodar za slovenske razmere nadpovprečno velike kmetije. Iz njegovega pripovedovanja je bilo čutiti, kako vesel bi bil, če bi kdo od otrok zgrabil gospodarske vajeti kmetije in nadaljeval družinsko tradicijo, a hkrati je priznal, da otrokom iskreno želi belega kruha, lepo življenje, boljši dohodek, tudi več prostega časa, kot ga je na kmetiji … »No, saj kmetija ne bo propadla, le drugi bodo obdelovali našo zemljo!« je tolažil sam sebe in razmišljal: »Še dobro, da smo v ravnini, kjer se bodo za našo zemljo skorajda stepli. V hribih je, na žalost, drugače, tam ni zanimanja za najem zemlje. Ko se kolo ustavi, ga je težko spet zagnati …«

Takšnih kmetij in takšnih zgodb je tudi na Gorenjskem vse več. Če starejše kmečke gospodarje še vežejo na zemljo in kmetijo čustva, tradicija, korenine, predvsem mladi kmečki rod vse pogosto in vse bolj glasno sporoča, da je romantike na kmetih konec in da bodo kmetovali le, če bodo v tem videli življenjsko perspektivo, uspešno podjetniško zgodbo, primeren dohodek … Vsak je seveda najprej sam (s svojim znanjem in sposobnostmi) svoje sreče kovač, a delček lahko k temu prispevajo tudi drugi: država s subvencijami, davki, prispevki, občina s prostorsko politiko in finančnimi spodbudami, vaška skupnost z moralno podporo, potrošniki s pravo izbiro … Sedanja gospodarska kriza je resda še bolj razgalila probleme v kmetijstvu, a v slabem je dobro to, da je morda koga spodbudila k razmišljanju, da kmetija (ob »vojski« več kot sto tisoč brezposelnih) lahko pomeni tudi delovno mesto ali vsaj dodatek k (skromni) plači oz. pokojnini.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 28. junij 2022 / 16:44

V Žireh pogrešajo Boštjana Mlakarja

Žiri – V Žireh svojci pogrešajo 49-letnega Boštjana Mlakarja, ki naj bi v nedeljo odšel na turo v gore na širšem območju Vršiča, in sicer po grebenu od Male Mojstrovke proti Travniku in Šitom. Opis...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / torek, 23. december 2014 / 15:40

Upravljanje države je kot menedžment

Od petih ministrov z Gorenjske, ki so v vladi Mira Cerarja, ima najpomembnejši položaj minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Pred kratkim je bil namreč imenovan tudi za podpredsednika vlade.

Kultura / torek, 23. december 2014 / 15:36

Igralcem podelili Severjeve nagrade

V nedeljo so na Loškem odru podelili vsakoletne Severjeve nagrade za igralske dosežke. Prejeli so jih poklicna igralca Vesna Slapar in Kristijan Guček, ljubiteljski igralec Borut Verovšek ter študentk...

Razvedrilo / torek, 23. december 2014 / 15:08

Petra obiskala sreča

Preddvorski bencinski servis, kakor ga imenujejo domačini, nahaja pa se v Tupaličah, je zaključil z veliko nagradno igro in deset izžrebancev razveselil z lepimi nagradami. Za finalno žrebanje so n...

Nasveti / torek, 23. december 2014 / 15:06

Božična klasika

Včasih je za božič po hišah vedno dišalo po pečeni potici. Nekateri se peke le-te sedaj izogibajo in jo raje kupijo. Zagotovo je doma pečena veliko boljša, že zaradi občutka, da smo jo spekli sami....

Nasveti / torek, 23. december 2014 / 15:04

Božič

Danes se v glavnih medijih božič predstavlja predvsem kot družinski praznik. Tudi raziskave kažejo, da ljudje največkrat povezujejo praznovanje božiča z družino. Vsaj to je še ostalo. Božič in dece...