Toni Dragar (Foto: arhiv GG)

Dragar: Odpadki ne ogrožajo

Prebivalce na levem bregu Kamniške Bistrice in tudi investitorje, ki bi tu želeli graditi dom za ostarele, vznemirjajo domnevno nevarni odpadki, ki naj bi jih včasih tu zasipali, a župan pomirja, da nevarnosti za okolje ni.

Vir pri Domžalah – Med krajani Vira na levem bregu Kamniške Bistrice že dlje časa tli skrb, da je v nekdanjih gramoznih jamah zakopanih več ton okolju in zdravju škodljivih odpadkov, kar naj bi bilo s strani vodje občinskega oddelka za okolje in prostor na nedavni razgrnitvi občinskega prostorskega načrta tudi priznano. Kljub temu da je Občina že pred desetletjem naročila sondažo terena, ki naj bi pokazala presežene koncentracije težkih kovin in nekaterih drugih snovi, župan Toni Dragar pomirja, da razlogov za skrb ni. Stališča občine je tako pojasnil tudi na novinarski konferenci.

»Prebivalci Vira to problematiko poznajo že vsaj štirideset let. Gramozne jame so do organiziranega odvoza komunalnih odpadkov namreč legalno polnili z večinoma gospodinjskimi, pa tudi industrijskimi in gradbenimi odpadki. Takšnih 'ekoloških bomb' je v Sloveniji še vsaj nekaj tisoč, čeprav sistem ravnanja z odpadki zdaj funkcionira tako, da do njih ne more več priti. Pri pripravi prostorskih aktov smo naredili študije terena, tako da vsebino odpadkov večinoma poznamo. Novejših študij sicer ni, a konec 90. let nismo zaznali težkih kovin,« pomirja župan Toni Dragar, ki pa je predstavil tudi težave z investitorji – eden je proti občini namreč vložil odškodninsko tožbo, saj naj zaradi odpadkov ne bi mogel dobiti gradbenega dovoljenja.

»Občinski podrobni prostorski načrt za to območje sprejemamo že več let, težave pa nam predstavlja tudi sama reka, ki svojo strugo in s tem parcele precej spreminja. Gradbenega dovoljenja investitor ni dobil zato, ker prostorski akt še sploh ni bil sprejet, in zato, ker so omenjena zemljišča v manj kot polovični lasti občine,« je še pojasnil župan in dodal, da občina za odkop in sanacijo zasutih odpadkov denarja nima, zato so v prostorski akt zapisali, da bo moral stroške sanacije, ki so ocenjeni na milijon evrov, nositi potencialni investitor, ki pa ga trenutno še ni.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / četrtek, 27. december 2007 / 07:00

Posluh za ohranjanje krajine

"Občinske nagrade res nisem pričakoval. Delam zase, za svoj užitek," pravi Marko Pavlenč s Sela, ki skoraj ves prosti čas vlaga v čiščenje in urejanje površin pod Stolom ter vzdrževanje objektov.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 15. februar 2016 / 15:05

Gorenjec navdušil Zlatka Zahovića

Žan Celar, šestnajstletni nogometaš iz Voklega, je del članske ekipe NK Maribor, kjer pravijo, da v zgodovini nogometne šole med napadalci še niso imeli takšnega talenta. »Tudi v prihodnje bom skušal...

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. februar 2016 / 15:03

Vse več zanimanja za namakanje zemljišč

Na Gorenjskem je zaradi pogostih suš vse več potreb po namakanju kmetijskih zemljišč. Država s finančnimi podporami spodbuja kmete k povezovanju in k skupni gradnji namakalnih sistemov.

Gorenjska / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:45

Manj denarja razvitejšim občinam

Ministrstvo za finance je v januarju objavilo količnik razvitosti slovenskih občin, po katerem se določa stopnja sofinanciranja države. Gorenjske občine med najbolj razvitimi v državi.

Kultura / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:45

Nagrajenci med Zvitorepci

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo stripov Zvitorepca in njegovih junakov avtorja Mikija Mustra in razstavo portretov aktualnih Prešernovih nagrajencev fotografa Toneta Stojka.

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:44

Na Brnik se vrača poljski prevoznik

Z marcem poljski prevoznik LOT vzpostavlja letalsko povezavo med Ljubljano in Varšavo. Prestolnici bo povezoval s šestimi leti na teden, letno pa naj bi prepeljal približno trideset tisoč potnikov.