Albin Planinc - šahovski genij

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Prosti čas / / 06:00

Pred kratkim je bil v Kinoteki, kasneje pa tudi na TV Slovenija, premierno predvajan dokumentarni film v režiji Jana Cvitkoviča o pozabljenem genialnem šahistu Albinu Planincu z naslovom Totalni gambit.

Albin Planinc se je rodil leta 1944 v zagorski vasici Briše, v delavski družini. Z materjo sta živela v skromnem stanovanju. Že zelo mlad je pokazal talent za šah in leta 1962 osvojil državno mladinsko prvenstvo. Prvi velik uspeh je prišel leta 1969, ko je v močni konkurenci osvojil prvi Vidmarjev Memorial v Ljubljani. Favorit je bil Bruno Parma, bivši svetovni mladinski prvak, toda mladi Planinc je presenetil vse z brezkompromisno igro, s katero je nasprotnike spravljal v obup. Imel je izvrstno pripravljene otvoritve, v katerih je skoraj praviloma žrtvoval figuro (t. i. 'gambit'), da bi si ustvaril manevrski prostor za igro. Obvladal je igro žrtvovanja in gambit je postal njegov zaščitni znak skozi vso njegovo kariero.

Naslednji velikanski uspeh je dosegel leta 1973 v Amsterdamu, ko si je delil prvo mesto z velikim Petrosianom, za seboj pa pustil mnoge svetovne šahovske velemojstre (Kavalek, Spassky, Szabo). Na šahovski olimpiadi leta 1974 je kot član jugoslovanske reprezentance blestel in močno pripomogel k ekipni srebrni kolajni. Do konca 70. let je imel za pasom mnoge skalpe svetovnih velemojstrov. Takrat se je moral profesionalnemu šahu odpovedati zaradi zdravstvenih težav – postal je žrtev depresije in pretirane melanholije.

Jan Cvitkovič v svojem dokumentarcu z anekdotami, ki jih pripovedujejo Planinčevi življenjski sopotniki, soigralci in poznavalci šaha, čudovito ujame vsa ta dialektična nasprotja, ki tvorijo genijevo pot: svet revnega otroštva in anonimnost fizičnega delavca v tovarni Rog, kjer je Planinc delal, ter na drugi strani svet vrhunske slavne šahovske smetane, med katero se je povzpel s svojo mojstrsko igro. Za visoko ceno: Planinca je svet šaha proti koncu popolnoma zasvojil in posrkal v svojo sfero, daleč od tuzemske realnosti in družbenih stikov. Planinc pač ni bil polovičar, šah je bil zanj vse in tudi v samih igrah ni poznal delitve točk, igral je do konca, na mat. V tej nezadržni želji premagati nasprotnika je pogosto izgorel ter partijo izgubil, vendar pa je v primeru zmage vedno navdušil celotno svetovno šahovsko javnost s svojo kreativnostjo ter domiselnostjo, ki sta jemali dih. Kot ga je ocenila ena od slovitih sester Polgar, je Planinc šahist z največjo domišljijo v zgodovini šaha.

Planinc je umrl pred dvema letoma, žal od mnogih pozabljen. Prav zato je obuditev spomina nanj ena od glavnih etičnih vrednosti dokumentarca. Planinc je namreč s svojim življenjskim nazorom, s svojim 'gambitskim' slogom, ki zmaguje z žrtvovanjem, lahko vzor vsem nam še danes. Kot pravi Cvitkovič: »Totalni gambit ni samo film o šahovskem geniju Albinu Planincu. Totalni gambit je film o "žrtvovancih", ljudeh, ki jih človeštvo pošlje korakat daleč pred svoje prve vrste. Njihova naloga je, da za ceno svojega življenja drugim kažejo pravo pot.«

Ocena: 5/5