Pahor dol, Erjavec gor

Minuli teden je v javnosti odmevala javnomnenjska anketa, objavljena v enem od slovenskih dnevnikov, ki na lestvici popularnosti strank in politikov kaže izrazit padec SD in hkrati dvig stranke DeSUS.

Kranj - Rezultati te ankete kažejo, da bi največji delež anketiranih volilo SDS, če bi bile volitve v nedeljo, na drugem mestu pa je vodilno vladno stranko SD po popularnost prehitela stranka DeSUS. Tudi voditelja teh dveh koalicijskih strank sta drugače razvrščena: prvak DeSUS Karl Erjavec je med političnimi osebnostmi na tretjem mestu, Borut Pahor, predsednik vlade in stranke SD, pa se je pomaknil proti dnu lestvice.

Za mnenje o padcu priljubljenosti slednjega in »preboj« DeSUS in njenega predsednika smo povprašali predsednika pokrajinskih odborov obeh strank na Gorenjskem. Jure Meglič, ki vodi gorenjski odbor SD, o tem pravi: »Gre za odraz splošne klime v državi, javnost se tako odziva na poteze, ki jih vlada vleče v gospodarski krizi, in na reforme, ki jih skuša uveljaviti na več področjih. Svoje pa je prispevala še nedavna afera s Simono Dimic.« V zvezi s pokojninsko reformo, ki je najbolj razdvojila koalicijski stranki SD in DeSUS (slednja namreč napoveduje, da nove pokojninske zakonodaje ne bo podprla), pa Meglič meni: »Postopno povečevanje upokojitvene starosti je ob starostni strukturi današnje družbe in ob pričakovanih demografskih gibanjih dejstvo, ki se mu v prihodnje najbrž ne bo mogoče izogniti niti pri nas niti nikjer drugje v Evropi. Drugo pri tej reformi pa je višina pokojnin, saj bi morala vlada vsaj tistim z najnižjimi prejemki z nekakšno socialno uravnilovko zagotoviti dostojne pokojnine.«

»Vlada pripravlja pokojninsko reformo, ki pri ljudeh ni priljubljena. Nepravi pristop k reformi, ki temelji zgolj na zmanjševanju pravic delavcev in upokojencev, pa je najbrž razlog, zakaj pada podpora vladi in stranki SD, ki vodi vlado,« razmišlja predsednik pokrajinskega odbora DeSUS na Gorenjskem Anton Stražišar. Še posebej so po njegovem mnenju nepriljubljene poteze pri upokojencih, ki jim pokojnine padajo že od leta 2002 (po njegovih besedah so do lani realno padle za osem odstotkov). Po pokojninski reformi naj bi bile v večji meri vezane na rast življenjskih stroškov, ne več v celoti na rast plač, poleg tega pa ljudi jezi še zamrznitev. »Ljudje vse to vedo in se zaradi tega jezijo na vlado, ki ne zna drugače kot z oženjem pravic delati reforme, namesto da bi jih usmerila drugam, v zaposlitve, v skrajševanje delovnika, v nove oblike zaposlitev … Predsednik naše stranke Karl Erjavec te pomisleke glasno pove, zato mu med ljudmi priljubljenost raste,« še dodaja Stražišar.