Avtomobili na zemeljski plin

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / sobota, 27. november 2010 / 06:00

Po Jesenicah in okolici se že nekaj časa vozita dve vozili, polepljeni z nalepkami z napisom: Za čistejšo Slovenijo oziroma Za čistejše Jesenice. Gre za vozili, ki ju poganja stisnjen zemeljski plin - metan.

Medtem ko v Sloveniji že nekaj časa uspešno uporabljamo utekočinjen naftni plin kot pogonsko gorivo, pa je uvedba stisnjenega zemeljskega plina popolna novost. V projektu njegove uvedbe v promet sodelujejo slovenski distributerji zemeljskega plina, med njimi tudi jeseniško podjetje ENOS. O tem, katere so prednosti uporabe zemeljskega plina kot pogonskega goriva, smo se pogovarjali z vodjo sektorja goriv v ENOS-u Martinom Pavlovčičem. Pavlovčič je nedavno tudi sam kupil avto na metan, torej je lahko iz lastnih izkušenj povedal, kakšna je vožnja z avtomobilom, ki ga poganja to alternativno pogonsko gorivo.

V službo ste se pripeljali z avtomobilom, ki ga poganja zemeljski plin oziroma metan. Ste eden redkih zasebnih lastnikov avtomobilov na metan pri nas. Koliko takšnih avtomobilov sploh že vozi po slovenskih cestah?

»Mislim, da okrog enajst. Na Gorenjskem imamo tri v ENOS-u, enega imajo v kranjskem Domplanu, nekaj jih vozi še po Ljubljani in Mariboru.«

V čem se razlikuje vaše vozilo od običajnih vozil na bencin ali dizel?

»Pri vožnji ni nobenih razlik. Pravzaprav niti ne veš, da vozilo poganja zemeljski plin. Razlika je v rezervoarjih, ki so pri vozilih na metan večji, nameščeni so pod prtljažnik in pod zadnjo klop. Moj avto zato nima rezervnega kolesa, a ima zato komplet za popravilo poškodovane pnevmatike. V vozilu so tri jeklenke za plin, v katere lahko napolnim 24 kilogramov zemeljskega plina, ter rezervni bencinski motor s prostornino 11 litrov.«

Kakšna je poraba?

»Doslej sem s svojim avtom – imam ga dva tedna - napravil 1200 kilometrov in še nisem bil na bencinski črpalki; z enim polnjenjem plinskih jeklenk lahko napravim 520 kilometrov, še dodatnih 150 kilometrov vožnje pa mi omogoča rezervni bencinski rezervoar.«

In cenovna primerjava?

»Pri vožnji z vozili na metan je strošek za gorivo za polovico manjši od vožnje z vozilom na bencin in za 35 odstotkov nižji od vožnje z dizelskim motorjem. Sto kilometrov vožnje z avtomobilom na metan stane od 4,5 do 5 evrov, pri vožnji na bencin pa strošek hitro doseže deset evrov na sto kilometrov. Če povem drugače: moj avto porabi 5 kilogramov plina na sto kilometrov, kilogram plina pa stane 0,92 evra.«

Poleg ekonomskih učinkov pa ima vožnja na metan predvsem okoljske učinke, kajne?

»Vozila na metan povzročajo bistveno manj škodljivih emisij kot vozila na bencin ali dizel. Izpusti ogljikovega dioksida so za dvajset odstotkov manjši kot pri bencinskih motorjih. Bistvena prednost vožnje na metan pa je v manjšem izpustu trdnih delcev, ki je zlasti v urbanih središčih velik problem. Vozila na zemeljski plin imajo za 98 odstotkov manj izpustov trdnih delcev kot vozila na dizel. Manjše so tudi emisije hrupa.«

Kje polnite rezervoarje?

»V Sloveniji še nimamo javne polnilne postaje z zemeljskim plinom. V našem podjetju ENOS imamo manjšo interno polnilnico, ki smo jo postavili za začetek, a že opažamo, da ima premajhno zmogljivost. Je namreč dokaj počasna, eno vozilo se polni od šest do osem ur, zato intenzivno delamo na tem, da bi postavili hitro polnilno postajo, ki bi omogočala trenutno polnjenje. Na njej bi rezervoarje napolnili tako kot na bencinski črpalki, v treh do petih minutah.«

Pa v Sloveniji že kje imajo javno polnilno postajo za zemeljski plin?

»Še ne. Na Gorenjskem ima v Kranju Domplan manjšo interno polnilno postajo, podobno kot mi na ENOS-u. Prvo javno polnilno postajo pa bodo verjetno dobili v Ljubljani, kjer so tudi že naročili prvih dvajset avtobusov mestnega prometa, ki jih bo poganjal metan.«

Prav uporaba vozil na metan je po izkušnjah drugih držav posebej smotrna v težkem urbanem prometu. Zakaj?

»V urbanih središčih se soočajo z največjim problemom onesnaženega zraka, k čemur največ prispevajo težka urbana vozila, denimo avtobusi, tovornjaki, dostavna vozila, komunalna vozila ... Okoljski učinki so zato najbolj vidni prav v urbanem prometu - s prehodom na metan se zmanjša količina škodljivih izpustov, manjši je tudi hrup. Smetarsko vozilo denimo se v mestu ustavlja vsakih deset, dvajset metrov, spet speljuje, izpusti in hrup so pri tem veliki. Uporaba metana v težkem urbanem prometu je primerna, ker ta vozila ne delajo velikega števila kilometrov in se vsako noč nahajajo na dvorišču, kjer jim je možno napolniti rezervoarje. V Madridu denimo komunala uporablja zgolj vozila na metan.«

Katera evropska država pa sicer prednjači pri uvajanju metana v promet?

»Verjetno Italija, kjer vozi največ osebnih vozil na metan, imajo tudi 1200 javnih polnilnih postaj. V Nemčiji imajo 900 javnih polnilnic, v Avstriji 120. Drugi koncept pa razvijajo v Španiji in Franciji, kjer je malo javnih polnilnih postaj in zato tudi malo osebnih vozil na metan, večja pa je uporaba v težkem urbanem prometu. Sicer pa v uporabi metana prednjačijo neevropske države, južnoameriške, kot sta Argentina in Čile, pa Indija ... V Ameriki in Evropi pa je naftni lobi enostavno premočan ...«

Omenili ste pozitivne okoljske in ekonomske učinke vožnje na metan. Kaj pa slabe plati?

»Med slabimi je zagotovo manjša avtonomija takšnih vozil, saj z enim polnjenjem lahko napravimo manj kilometrov kot z bencinom. Med slabostmi je tudi nerazvita polnilna infrastruktura pri nas.«

Glede na to, da gre za plin – ali obstaja nevarnost eksplozije?

»Vsak ogljikovodik, tudi bencin in nafta, lahko eksplodira. Tako je tudi z zemeljskim plinom, a vse plinske napeljave so izdelane v skladu s posebej strogimi standardi. Poleg tega ima osebno vozilo tri jeklenke za zemeljski plin in če pride do izpusta, pride le v eni jeklenki in gre torej za manjše količine. Poleg tega je zemeljski plin lažji od zraka in zelo hitro izhlapi v ozračje. Če pride do izpusta bencina, pa vemo, se škodljivi hlapi zadržujejo tudi po več ur ...«

V ENOS-u, ki je eden od distributerjev zemeljskega plina, vključenih v projekt uporabe zemeljskega plina v promet, pa ste se lotili tudi projekta izrabe deponijskega plina. Povedano drugače: metan boste pridobivali z deponije in vozila bodo v prihodnosti poganjali predelani odpadki ...

»Tako je. V ENOS-u pripravljamo projekte za izrabo deponijskega plina z Male Mežakle in s čistilne naprave. Deponijski in gniliščni plin namreč vsebujeta od 40 do 60 odstotkov metana, ki ga imenujemo bioplin. Ta nastaja pri razgradnji organskih snovi in če se sprošča v ozračje, je škodljiv toplogredni plin. Če pa ga uspemo zajeti in uporabiti, ta škodljiv vpliv preprečimo in dobimo domač in obnovljiv vir energije. V ENOS-u razvijamo postopke čiščenja bioplina s čistilne naprave in deponije, tehnologijo poznamo, srečali pa smo se z upravno-administrativnimi težavami. Tako še ne morem napovedati, kdaj bodo začela voziti vozila na predelane odpadke, vsekakor pa bomo v prihodnje temu namenjali veliko pozornosti.«