Čigav resničnostni "šov" pa vi živite?

Resničnostne »šove« spremlja kar precej ljudi, tako v naši deželici kot drugod po svetu. Po ogledu oddaje sem se čudila, zakaj pravzaprav. Nam je res tako malo mar lastno življenje, da rajši gledamo tuje? Imamo res toliko časa, da ga lahko zapravljamo? Nam je res tako vseeno za otroke, da jim dovolimo oglede takšnih oddaj, ne glede na starost? Do sedaj mi ni uspelo ugotoviti, kaj je tako privlačnega v oddaji. Resda je ne spremljam redno in moj edini ogled je bil preko interneta, kar najbrž ni tako zabavno kot sedeti z otroki na kavču in jesti čips. Ves čas se sprašujem, ali je kaj narobe z mano, da v oddaji nič ne vidim. Kdaj bom spregledala in bom rekla »vau, splača se sedeti in to gledati«. Zakaj bi me moralo zanimati, kdo odide, kdo koga in zakaj ne, kdo je lepši in bolj priljubljen? Naj mi nekdo pove, kaj imam od tega. Do sedaj še nisem slišala dobrega argumenta, zakaj bi to gledali odrasli, niti tega, zakaj bi to gledali otroci. Mogoče je edini razlog v tem, da radi gledamo, sodimo, se naslajamo nad nesrečo drugih. Da si določimo izbrance in zanje navijamo. Toda, kljub temu ostajamo samo gledalci. V času, ko bi nas najbolj moralo skrbeti naše lastno preživetje, v času, ko bi morala naša pamet kričati po spremembah, se takole ob večerih ljudje raje pustijo poneumljati. Me zanima, koliko od gledalcev si želi boljše življenje, koliko od njih zavida sosedu, koliko jih aktivno spremlja in spreminja tudi svoje življenje. In če že odrasli tako nekritično mečemo neumnosti v svojo glavo, zakaj moramo s tem poneumljati tudi otroke? Da bodo videli, kako so drugi nespametni, preračunljivi, občutljivi, ranljivi, ljubeznivi? Mar ni že čas, da se malo pozabavamo s svojo lastno ranljivostjo, da preizkusimo, kakšna je naša vzdržljivost v medsebojnih odnosih? Kaj ko bi začeli malo bolj aktivno živeti svoj resničnostni šov? Če ni prenaporno …