Urbanizacija Primskovskega polja (3)
Krajevna skupnost Primskovo s 3.500 prebivalci je bila ustanovljena leta 1964. Pogoji za prihod prišlekov z drugih območij so bili dani s hitro industrializacijo Kranja, saj je moralo biti za prišleke razpoložljivo delovno mesto, bivališče ter prijazno družbeno in naravno okolje.
Hitra urbanizacija Primskovega se je s širitvijo stanovanjskih naselij na vzhod začela v začetku sedemdesetih let 20. stoletja, najprej z individualno gradnjo hiš, nato pa sredi osemdesetih let z blokovno gradnjo soseske Planine III. Z urbanizacijo se je močno spremenila tudi struktura prebivalstva in gospodarstva. Povečevanje prebivalstva je narekovalo izpolnjevanje njihovih potreb po življenjskem prostoru, ureditvi stanovanjskih vprašanj in ustrezne komunalne infrastrukture.
Po prelomu tisočletja se je razmahnila podjetniška gradnja v Komunalni coni II na Primskovem, kjer je več nakupovalnih centrov. Na začetku leta 2010 je bilo na Primskovem 5.227 prebivalcev, ki so živeli v 2.068 gospodinjstvih. Povprečen Primskovljan je bil leta 2010 star 40,8 leta. Za svoje bivanje in zagotavljanje potreb koristi javne naravne dobrine in sodobne tehnološke pridobitve, ki se skozi razvoj širijo in instalirajo v bivanjskem okolju.
Do stanovanj so napeljani in priključeni instalacijski vodi za vodovod, kanalizacijo, toploto, plin, elektriko, telefon, kabelsko televizijo, internet in druge sodobne komunikacije. Pomembno mesto v kakovosti življenja Primskovljanov predstavlja lastno prevozno sredstvo, prometne povezave in urejena cestna infrastruktura. Prebivalec Primskovega je v letu 2009 povprečno porabil 72,0 kubičnega metra (od tega v gospodinjstvu 52,8 kubičnega metra) pitne vode in spustil v javno kanalizacijo 57,3 kubičnega metra odpadnih voda (od tega v gospodinjstvu 43,8 kubičnega metra). Leta 2009 je povprečni odjemalec porabil 4.945 Sm3 zemeljskega plina. Povprečni odjemalec je porabil 13.753,2 kWh električne energije (od tega v gospodinjstvu 3.249,6 kWh).
Na Primskovem, kjer je luč posvetila že leta 1898 iz Kreutzbergerjeve elektrarne v soteski Kokre, je danes pomembno energetsko in komunikacijsko središče za Gorenjsko v Distribucijskem centru vodenja Elektra Gorenjske.
Po osamosvojitvi Slovenije je opazna rast novih storitvenih in malih industrijskih podjetij ter trgovine. Na območju Krajevne skupnosti Primskovo deluje že okoli 450 gospodarskih subjektov.
S pozidavami na nekdanjem Primskovskem polju je bil precej zmanjšan obseg kmetijskih površin, zato je število aktivnih kmetov v nekdanjem vaškem središču naglo upadlo. Na Primskovem je le še šest kmetij, v Gorenjah štiri kmetije, na Klancu pa ni nobene kmetije.