Slovenski glasovi v avstrijskem orkestru

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta v ponedeljek podelili Einspielerjevo nagrado uglednemu koroškemu novinarju, pisatelju in prevajalcu, 62-letnemu Beltramu Karlu Steinerju, ki se je leta 1986 iz Nižje Avstrije preselil v Celovec in postal urednik kulturne redakcije časopisa Kaertner Tageszeitung. V mladosti je živel tudi v Parizu, kjer je bil oče uspešen kipar. Prejemnik letošnje nagrade se je pridružil dvajseterici osebnosti iz večinskega naroda, ki so zaslužni za razvoj slovenske kulture na Koroškem in ki delujejo za sožitje in sodelovanje tako med obema narodoma na Koroškem kot med Slovenijo in Koroško. Beltram Karl Steiner tega nikoli ne pozabi poudariti v svojih člankih, prav tako pa tudi praktično deluje za tako sodelovanje, saj se udeležuje slovenskih prireditev za Koroškem, za kraj svojega oddiha pa si je njegova družina izbrala Piran. Za sožitje obeh narodov na Koroškem je deloval tudi duhovnik in politik Andrej Einspieler (1813-1888), po katerem se nagrada imenuje. Beltramu Karlu Steinerju sta jo v ponedeljek podelila predsednica Krščanske kulturne zveze Sonja Kert Wakounig in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko (njegova stara mama je bila iz Einspielerjeve družine v Svečah/Suetschach – op.p.), za katerega je nagrajenec dejal, da je danes »najbolj eminentni Korošec na svetu«. V zahvali za priznanje je med drugim povedal, da ima nagrada veliko skupnega z njegovo vizijo Avstrije in avstrijskega patriotizma, kulturnega patriotizma. »Kdor želi utišati katerega od lepih starih glasov simfonije avstrijske kulture, med katerimi so tudi slovenski, ta se pregreši zoper Avstrijo in njeno sedanjost ter prihodnost.« V enem od svojih komentarjev pa je zapisal: »Dva jezika v eni deželi in sobivanje dveh kultur sta koroški zakopani zaklad. Zakaj ga znova ne dvignemo?«

»Na mladih je prihodnost« bi lahko dejali ob akcijskem načrtu za podporo mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu, ki ga je dal v razpravo Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Osnova za načrt je bilo poizvedovanje med mladimi Slovenci, koliko jih zanima delo pri ohranjanju jezika in kulture ter pri krepitvi gospodarskih in drugih stikov. Največ se jih zanima za študij v Sloveniji, za učenje slovenščine in za sodelovanje na poletnih taborih v Sloveniji, pa tudi za vključevanje v gospodarske projekte. Še posebej v Avstriji pa želijo mladi Slovenci več sodelovati pri političnih vprašanjih narodne skupnosti.