Zasvojenost z računalnikom (5)

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 15. november 2010 / 06:00

Od nekdaj velja, da je bolje preprečevati kot zdraviti. Tudi na tem področju ni nič drugače. Konkurenca, ki je še vedno kos računalniku, so starši, ki znajo, hočejo in upajo postaviti meje. Starši, ki se ne ozirajo na to, kaj dovolijo drugi starši, in imajo svoja merila za vzgojo. Starši, ki niso veseli otrokove prisotnosti pred računalnikom zgolj zato, ker naj bi bil doma otrok bolj varen. Menda mu zunaj grozijo veliko večje nevarnosti in zato je boljše, če imamo otroka doma, pa čeprav pet ur pred računalnikom. Navidezni svet pač ne škoduje, kajne … Kako zelo se motimo, če mislimo, da otrok tako dobi vse, kar potrebuje. Ravno igrice, ki nadomeščajo socialne stike, so najbolj nevarne za odtujitev od sebe in od drugih. Če ne veš, kaj bi počel sam s seboj, si to kot prazen list papirja. Vsaka čečkarija na njem je dobra, samo da zapolni praznino. Tako se mladostniki naučijo, da se jim ni potrebno potruditi, da bi vzeli čopič in barve v svoje roke, ampak čakajo, da njihovo življenje rišejo in oblikujejo drugi. Ker starši nimajo več vpliva, je jasno, da padejo njihove besede v prazno. Kljub temu ni treba obupati. Dvoje stvari je potrebno premisliti. Ali in kako sploh omejujemo računalnik? So pravila jasna, ali se ne želimo prepirati z otrokom? Ali tako oče kot mama vztrajata pri enaki dnevni »dozi« računalnika? Če že pustimo, da najstnik veliko časa preživi pred računalnikom, kakšen argument ima za to? In kakšnega imajo starši? Kakšno korist ima od tega otrok? Druga, ravno tako pomembna stvar pa je, kaj ima otrok namesto računalnika. Ali ima zadolžitve, odgovornosti, dejavnosti, prijatelje, ki ne stavijo samo na igrice? Če želimo premagati neko stvar, v našem primeru je to računalnik, moramo otroka naučiti, da zna poiskati boljši in močnejši dražljaj. Pri tem se splača od malih nog trenirati otrokovo lastno aktivnost in ga čim manj animirati, kratkočasiti in zabavati, kadar mu je dolgčas. Tako se bo naučil, da je odločitev, kaj bo počel s svojim življenjem, v njegovih rokah. Lahko ga položi tudi v srce računalnika …