Zasvojenost z računalnikom (4)

Kdaj je otrok zasvojen z računalnikom? Takrat, kadar je moteno njegovo delovanje, pa najsi gre za fizične potrebe ali socialne stike. Skrbeti nas bi moralo, ko je samo še računalnik otrokova družba. Najbolj težavno je obdobje pubertete, ko nekateri izberejo svet računalnika za edini svoj svet. Alarm moramo zagnati že takrat, kadar otrok od računalnika vstaja zoprn in zadirčen, ker mora opraviti nekaj drugega. Ali pa takrat, ko loputa z vrati, tolče po tipkovnici in vpije na pajacke ali sogovornike v zaslonu. Lahko se zgodi, da se po nekaterih računalniških igricah otrokova toleranca zmanjša, postane napet in napadalen, brez posebnega vzroka. Videti je, kot da mu gre pravi svet na živce, potem ko je obvladal vse v igrici. Nasilne računalniške igrice prav gotovo ne koristijo nikomur, še najmanj otrokom. Za zabavo in za sproščanje je ena ura računalnika na dan dovolj. To naj bi bila še takšna časovna omejitev, ki ne ogroža otrokovih dejavnosti in življenja. Če želite videti, kako se obnaša otrok, ki je zasvojen z igricami, poiščite na spletu petminutni posnetek z naslovom Verrückter Computerspieler (nori igralec računalniških igric). Posnetek je šokanten, saj prikazuje fanta, ki nekontrolirano vpije, se smeji in tolče po tipkovnici, ki jo na koncu tudi razbije. Verjemite, da si nihče ne bi želel kaj takšnega videti v resnici, v otroški sobi, ki mimogrede postane svetišče za poneumljanje. Če poslušamo naše psihologe, ki se tudi že srečujejo z mladostniki, ki so zasvojeni z računalniškimi igricami, pa je situacija dokaj resna. Ob prepovedi ali omejitvi uporabe računalnika postanejo mladostniki nasilni, grozijo staršem in prestopijo vse meje. Pri tem jim je važen samo en cilj – čim prej priti spet do računalnika. Nekateri se zaprejo v sobo in nikogar ne pustijo blizu, drugi si nastavijo budilko, da jih zbudi sredi noči, da lahko igrajo še pred poukom. Tretji pa sploh ne gredo več k pouku …