Občina je kot veliko podjetje

Novi župan v občini Naklo je podjetnik Marko Mravlja. Sam je vodil firmo s šestimi delavci, občina jih ima osem. Meni, da je županu lažje, ker so plače zagotovljene. Zaveda pa se, da je denarja za odhodke le toliko, kolikor je prihodkov.

Mladost ste preživljali v občini Škofja Loka. Kje in v kakšni družini?

»Moja starša sta zgradila hišo pri Sv. Duhu. Jaz sem najstarejši od treh otrok; imam brata in sestro. Bili smo delavska družina, ki se je skromno prebijala skozi življenje. Mladost je bila vse prej kot čudovita. Od tega, kako človek odrašča, je včasih odvisna izobrazba. Končal sem poklicno strugarsko šolo v Kranju, kjer sem se zaposlil. Najprej sem delal v Creini in nato v Iskri. Delal sem kot strugar in glede na sposobnosti napredoval. Žal je šla firma leta 1990 v stečaj, zato sem moral poiskati drugačne možnosti za zaslužek. Od doma sem namreč odšel pri devetnajstih letih, se kmalu poročil in ustvaril svojo družino.«

Živite v Strahinju. Ali od tam izhaja vaša žena, kako veliko družino imata, kaj delate, pa na kakšen način preživljate prosti čas?

»Žena Janja je domačinka. Spoznala sva se na plesu, se zaljubila in poročila. Prva hči nama je umrla. Vztrajala sva, dobila še dva otroka in zgradila hišo. Hči Ines ima pri sedemindvajsetih letih turistično agencijo v Domžalah. Sin Anže je star triindvajset let. Ker je bil smučar, šele končuje šolanje na ekonomski gimnaziji. Žena je frizerka in ima svoj salon. Če se strižem pri njej? Seveda, ampak jaz bi imel raje še krajše lase (smeh, op. pisca)! Našo družino povezuje marsikaj. Ko so bili otroci mlajši, smo imeli prikolico na Rabu. Tja smo zahajali poleti, pozimi pa smo smučali. Zadnje desetletje rada potujeva z ženo na motorju, le na krajše izlete grem sam. Jaz sem zaljubljen v Dolomite; pozimi smučam, poleti se tja peljem z motorjem. Rad hodim v hribe. Z ženo greva vsak dan na sprehod s psom do Krive jelke, kar ustreza vsem.«

Kako ste zašli na pot samostojnega podjetništva in čemu ste se posvetili?

»Čisto naključje je bilo, da sem se začel ukvarjati s prodajo rib. Sprva sem to počel sam. Ker se je posel širil, sem zaposlil dva delavca. Bilo je nekaj vzponov in padcev, saj kruh je vsak, rib pa ne. Zaradi novih predpisov sem se tudi prekvalificiral. Ob delu sem končal šolo za trgovskega poslovodjo. Danes je v firmi šest zaposlenih. Mene bo zamenjal pri vodenju podjetja sin, ki pa se mora še kaj naučiti. Pred približno sedmimi leti smo prevzeli upravljanje koče Ribiške družine Tržič ob ribnikih Žeje. Takrat je poslovala slabo. Najbrž ne bi preživela, če ne bi dvignili dejavnosti na višjo raven. Najbolj sem ponosen, da smo obiskovalce privabili z ugodnimi cenami. Dokazali smo, da ribe niso drage. Koča je najbolj obiskana ob vikendih, ko pri delu pomaga vsa moja družina.«

Zakaj ste se začeli zanimati za politiko in kaj vas veže na stranko SDS?

»Življenje mi je postavilo grenke preizkušnje. Spoznal sem, da se človeku maščuje, če se iz koga norčuje. Po tej izkušnji so zame vsi ljudje enaki, do nikogar nimam predsodkov. Drugo spoznanje je, da sem vse, kar sem v življenju dosegel, sam prigaral. Kadarkoli sem se zanašal na koga drugega, sem bil razočaran. Na stranko SDS me veže njihov program. Njihov simpatizer sem bil že dolgo, član pa sem postal pred šestimi leti. Ob prejšnjih volitvah me je nova ekipa izbrala kot kandidata za župana. Čeprav smo začeli delati šele nekaj mesecev pred volitvami, smo dosegli dober rezultat. Dobili smo tri sedeže v občinskem svetu. Zase lahko trdim, da sem odgovorno sprejel funkcijo svetnika. Bil pa sem razočaran nad načinom dela. Žal nismo imeli možnosti vpliva na potek dogodkov v občini. Prejšnji župan se je držal pravila: ali si z mano ali pa te ni. Nismo mogli veliko vplivati na odločitve. Jaz nameravam delati drugače, kar bom dokazal že prihodnji teden. V torek bom sklical delovni sestanek z občinskimi svetniki, na katerem jih bom seznanil s predlogi za bodoče delo. Šlo bo za redna srečanja, kjer bomo govorili o projektih in problemih pri njihovem uresničevanju. To bo tudi priložnost za njihove predloge in pobude. Prvič bomo obravnavali začasno selitev občinske uprave v zgornje nadstropje zdravstvenega doma in možnost gradnje novega vrtca v bližini osnovne šole Naklo.«

Na letošnjih volitvah ste že v prvem krogu presenetili tekmece s prepričljivo zmago. Ste to pričakovali in kakšni so vaši občutki danes?

»Ta rezultat ni bil slučajen. Nastal je po štiriletnem resnem delu. Nisem upognil hrbta, ampak sem vedno zagovarjal svoja stališča. Kaže, da sem s tem prepričal ljudi in si pridobil zaupanje. Seveda sem tudi kampanjo usmeril k posameznikom; obiskal sem skoraj vse hiše v občini. Pričakoval sem, da bom zbral do 55 odstotkov glasov občanov, ki so volili. Da bi dosegel še enkrat več glasov kot prejšnji župan, si nisem niti zamišljal. Po razglasitvi rezultatov se mi je odvalil kamen od srca. Zmage sem bil vesel, morda pa drugi še bolj kot jaz. Hitro sem se zavedel, kaj me čaka, glede na veliko podporo. Zato sedaj čutim še večjo odgovornost, da bom izpolnil vsa pričakovanja.«

Prvi delovni dnevi so za vami. Ste se spoznali s sodelavci, kaj pričakujete od njih, koga boste izbrali za podžupana?

»Na občino sem prišel zadnji teden oktobra. Seznanjam se z razmerami in ovirami na poti do želenih ciljev. Občinska uprava ima z menoj vred le osem zaposlenih, ki jih poznam od prej. Mislim, da bom dobil njihovo podporo v celoti. Od njih pričakujem iskrenost, poštenost in delavnost. Zame je pomembna točna ura, izkoriščen čas pa sploh. Vsega dela vseeno ne bomo zmogli. Nujno potrebujemo vsaj enega delavca za vodenje projektov, ki jih sofinancira EU. Povezati se moramo tudi z zunanjimi ustanovami, ki to že počnejo, zlasti z Biotehniškim centrom Naklo. Glede podžupana še nisem odločen. Pogajanja še potekajo. Podžupana ne potrebujem, dokler se sam uvajam v vodenje občine.«

V občini Naklo so krajevne skupnosti izgubile veljavo. Bo sedaj drugače?

»Svojim volivcem in vsem občanom sem obljubil, da bom sklical sestanke po krajevnih skupnostih. Besedo nameravam uresničiti naslednje leto. Ljudi je treba seznaniti, kaj bomo delali v občini, obenem pa zbrati njihove pobude. V Naklem pač ne moremo vedeti, kaj najbolj potrebujejo v tej ali oni vasi. Prepričan sem, da bodo ljudje po krajevnih skupnostih željni sodelovati z nami.«

Ste se že seznanili s finančno situacijo in najbolj perečimi problemi?

»Prejšnji župan mi je že predal posle in me seznanil s poslovanjem občine. Proračun okvirno poznam, sedaj pa se seznanjam s stanjem po resorjih. Mislim, da bo treba oklestiti stroške. Poleg kredita za dom starejših ima občina dolg do Cestnega podjetja Kranj. Dolgujemo 1,2 milijona evrov za prodano zemljišče v vasi Gobovce, kjer ni možna gradnja stanovanj. Z direktorjem Žiberno sva se sporazumela, da bomo dolg poravnali v prihodnosti. Največji problem v Podbrezjah je tovorni promet po državni cesti skozi vas. To začenjamo reševati že ta teden. Dogovarjamo se o ureditvi prehoda za pešce na Bistrici in čiščenju ceste ob gramoznici. Razmišljamo o boljši ureditvi zimske službe, kar pa še ne bo možno to zimo. Omenil sem že gradnjo novega vrtca, o čemer bova ta petek govorila z v. d. ravnatelja OŠ Naklo. Veliko dela bo s sprejemom prihodnjega proračuna. Nadzirati bom moral, da bo gradnja kanalizacije v Zgornjih Dupljah v okviru načrtovanih stroškov. Občina je namreč kot veliko podjetje, kjer je treba skrbeti za odhodke, obenem pa si prizadevati tudi za prihodke.«