Dediščina iz digitalne Kamre

Branje, iskanje informacij in objavljanje gradiva že nekaj časa ni omejeno zgolj na knjige in knjižnične ustanove, zato so osrednje območne knjižnice oblikovale spletni informacijski sistem Kamra, ki že zajema pravo bogastvo večinoma domoznanskih digitalnih vsebin. Projektu se je z novembrom s svojim prispevkom pridružila tudi Matična knjižnica Kamnik.

Slovenske splošne knjižnice, muzeji in nekatere druge kulturne ustanove se vse bolj zavedajo potreb sodobnih uporabnikov, ki si želijo v najkrajšem času priti do čim bolj kakovostnih informacij, zato so ob pomoči ministrstva za kulturo oblikovali spletni informacijski sistem Kamra, ki uporabnikom omogoča dostop do dokumentov, informacij, slik in drugega gradiva, ki ga hranijo slovenske kulturne ustanove. Na portalu so objavljeni tudi podatki o organizacijah, ki na njem sodelujejo s svojimi prispevki, ter krajše novice, vabila na predavanja, razstave, predstavitve brošur ipd, a najpomembnejši del predstavljajo bogate digitalne zbirke, ki so večinoma zelo obširne zaključene zgodbe, zato Kamra med uporabniki postaja vse bolj priljubljena.

Kamra združuje več deset različnih kulturnih ustanov iz cele Slovenije. Gorenjskemu muzeju, ki na Kamri med drugim predstavlja svojo bogato etnološko zbirko in fototeko črno belih fotografij uglednih kranjskih družin, Knjižnici Domžale, ki je prispevala vsebine o Francu Berniku, ter Osrednji knjižnici Kranj pa se je v teh dneh pridružila tudi Matična knjižnica Kamnik. Njihov prispevek nam je predstavila vodja projekta v kamniški knjižnici Milena Glušič.

Letošnji naslov projektov na Kamri je Moja ulica. Za kaj gre?

»Gre za tematski sklop zgodb iz domačega kraja, torej za domoznanske zgodbe, ki so izredno raznolike in zanimive in večinoma še niso shranjene in objavljene v tiskani obliki. Knjižnica, oziroma nosilec raziskave pri tem sodeluje z različnimi partnerji, saj je namen Kamre prav v povezovanju in sodelovanju s čim večjim številom kulturnih organizacij iz lokalnega okolja. Letos so bili na portalu tako že objavljeni različni tematski sklopi domoznanskih zgodb, kot so: zbirke razglednic, zgodbe vidnejših domačinov in lokalnih ustvarjalcev, pomembnejših družin, zgodbe mestnih ulic, trgov in vasi, zgodbe nekaterih slovenskih gradov, etnološke in druge zbirke slovenskih muzejev, stavbna dediščina, pomembni parki in vrtovi in podobno.«

V kamniški knjižnici zaključujete projekt o Plečniku, ki ga boste objavili na Kamri. Je to vaš prvi prispevek na tem portalu?

»Res je, v Matični knjižnici Kamnik ravno zaključujemo projekt z naslovom Plečnikova dela v Kamniku in okolici. Zgodba bo na portalu Kamra objavljena v teh dneh. Dela arhitekta Jožeta Plečnika na kamniškem območju so dobro raziskana, z njimi se strokovno ukvarja predvsem Saša Lavrinc z Zavoda za varovanje kulturne dediščine Kranj. Posebnost naše zgodbe je, da je bila zasnovana prav za objavo na spletnem portalu, saj vključuje več multimedijskih elementov. Plečnikova dela in njegovo ustvarjalnost smo v naši knjižnici predstavili že v okviru Plečnikovega leta 2007, ko smo skupaj s Foto klubom Kamnik pripravili fotografsko razstavo njegovih del ter na temo Plečnika pripravili bibliopedagoške dejavnosti za višje razrede osnovne šole. Tako smo kar največje število naših mladih seznanili s Plečnikom, njegovim življenjem, ustvarjanjem, predstavili smo jim vsa njegova dela v Kamniku in okolici ter jih odpeljali po mestu na ogled spomenikov. Za Matično knjižnico Kamnik bo to prva zaključena zgodba, ki jo bomo objavili na portalu.«

Kot ste dejali, je bistvo Kamre v sodelovanju organizacij. S kom ste se pri tem projektu povezali vi?

»K sodelovanju smo povabili člane Foto kluba Kamnik, s katerim smo sodelovali že leta 2007 v sklopu Plečnikovega leta, ter lokalno televizijo KoTV Kamnik, ki deluje v sklopu Zavoda Mladinski center Kotlovnica. Z njimi smo posneli nekaj krajših filmov.«

Omenjeni projekt o Plečniku je bil torej izdelan prav za Kamro. Kako je delo potekalo?

»Delo je bilo razdeljeno v tri sklope. Kot nosilka in organizatorka projekta z Matične knjižnice Kamnik sem pripravila ves vsebinski del ter izvedla vnos podatkov na spletni portal. S fotografom Bojanom Težakom iz Foto kluba Kamnik in snemalcem Janom Žavbijem iz KoTV Kamnik smo na terenu izvedli vso potrebno fotografiranje in snemanje. Fotografirana so bila vsa Plečnikova dela v Kamniku in okolici. V zbirko smo vključili tudi cerkev sv. Martina v Šmartnem v Tuhinju, za katero je prvotno izdelal načrte Jože Plečnik, vendar pa je bila kasneje izdelana po načrtih Plečnikovega učenca, arhitekta Antona Bitenca. Snemali smo pomembnejše objekte, notranjščino cerkve sv. Benedikta v Zgornjih Stranjah, notranjščino kapele Božjega groba pri kamniških frančiškanih in pa intervjuje z dr. Andrejo Eržen, direktorico Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, Tonetom Steletom, lastnikom Plečnikovih mojstrovin, ter Jernejem Konciljo, sinom mizarja Franca Koncilje, mojstra, ki je poleg mizarja Alojza Kladnika ustvarjal Plečnikove mizarske in deloma rezbarske elemente na Kamniškem. Slednja dva se Plečnika spominjata osebno, saj je njihove starše večkrat obiskal na njunih domovih.«

Na kakšen način ste na koncu uspeli predstaviti arhitekta Plečnika na Kamniškem?

»V digitalni zbirki je predstavljen celoten opus del arhitekta Jožeta Plečnika v občini Kamnik, kar vključuje mesto Kamnik in okolico. Zbirka vključuje tekstovno, slikovno in video predstavitev njegovih stvaritev. Zaradi lažjega pregleda je zgodba razdeljena na poglavja in podpoglavja. Prvo poglavje vključuje krajši Plečnikov življenjepis. Vsak posamezni objekt oziroma spomenik je predstavljen v svojem poglavju, kjer je zraven pripeto slikovno gradivo.«

V čem je priprava vsebin za splet drugačna od npr. objav v knjigi?

»Razlik v pripravi vsebine za digitalno zbirko oziroma klasično tiskano brošuro po mojem mnenju ni. Biti mora v prvi vrsti strokovno pripravljena, z doslednim upoštevanjem virov, literature, navedbe informatorjev ter citatov. Gre pa za precejšnjo razliko v obdelavi podatkov. V prvi vrsti je potrebno osvojiti vnos podatkov na portal Kamra ter si predstavljati ciljno skupino potencialnih uporabnikov oziroma bralcev. Na podlagi tega se naredi zasnova zbirke. Prav multimedijski elementi so tisti, ki digitalnim zbirkam omogočajo neko posebno živost. To smo upoštevali tudi pri naši zgodbi, saj je video ogled notranjščine objektov resnično doživetje. Tega tiskani mediji ne omogočajo.«

Ali tovrstne digitalne zbirke že predstavljajo konkurenco knjigam? Kaj opažate v vaši knjižnici?

»Ne, zaenkrat večje konkurence še ni.«