"V copatih na občino oziroma z občine na upravni center"

Sedaj je priložnost, da to mojo idejo, staro 63 let, delno uresničimo. Petega maja 1947 me je gospod Bernard sprejel v Železarno Jesenice in me poslal v obrat Transport, kjer je bilo zbirno mesto in odskočna deska za mladino, ki si je zaželela pridobiti železarsko znanje.

Delovodja Markelj me je isti dan odpeljal na moje prvo delovno mesto. »Od Apnence mimo plavža do martinarne boš čistil progo: tire, pragove in stezico,« mi je mojster razložil mojo delovno nalogo in mi še dodal: »Bodi vesten, previden, da ne pride do nesreče, pa boš kmalu zapustil svoj prostor.« In res se je tako zgodilo. Čez štirinajst dni sem bil že pri gospodu Repovžu na oddelku za staro železo, rudo in ligure zaposlen kot tečak. Mi, tekači, smo bili nekakšni tovarniški poštarji. Iz pisarne v pisarno, iz obrata v obrat, taka je bila naša služba. Vedno v gibanju, ne glede na vreme in nevarnosti, ki so nas spremljale na vsakem koraku. Prav v tej hiši kadrovske službe, ki je danes več ni, so stekli moji prvi šihtarski dnevi za vsakdanji kruh v Železarni Jesenice.

 

Že takrat sem večkrat sanjal o nekakšnih hodnikih in predorih, ki bi nas, železarje, varno in srečno vodili po naših obratih in pisarnah brez cokel in gumijastih škornjev. Ob neki priložnosti, ko sva se s Stankom Ravnikom (finančnim direktorjem ŽJ) službeno peljala proti Koroški v Železarno Ravne, sem mu to željo omenil, pa mi je takole dejal: »Odlična ideja!« Samo petdeset let prepozno sva se rodila. Drugače bi pa bila prav gotovo cela železarna povezana z osvetljenimi hodniki in predori.

 

In če gledamo še naprej v bodočnost Jesenic, so nam odprte še druge možnosti. Sanjsko, praktično in koristno bi bilo, da bi se vse bližnje novozgrajene stavbe povezale med seboj s podzemnimi hodniki v križišču upravnega centra in občine, po imenu kadrovsko križišče. To je: severni krak bi potekal pod cesto do nekdanje zgradbe IBM, kjer je odličen prostor za postavitev nove zgradbe. In če hodnik poveže še nadaljnjih petdeset metrov, smo že v novi zgradbi, ki stoji na mestu nekdanje delavnice in garaže Železarne Jesenice. Od tam pa ni več daleč do vajeniške šole oziroma proti Kazini, kjer je možna tudi nova gradnja. Spodnji južni krak iz kadrovskega križišča bi prav lahko povezoval še druge nove zgradbe pod občino, kjer so še prostori za kakšno koristno zgradbo. S tem projektom bi bile vse pomembne stavbe povezane med seboj.

 

Ker sem opazil in prebral, da so se začela gradbena dela na upravnem centru, je sedaj idealna priložnost, da to idejo o podzemnem hodniku med upravnim centrom in občino uresničimo.

 

Na žalost sva se s Stankom Ravnikom res prepozno rodila, da bi po železarni gradila predore, toda vi, predragi in spoštovani žene in možje Jesenic, odgovorni za lepši jutri, pa imate vse možnosti, izobrazbo, pamet in delovne roke, da nam še ustvarite kaj koristnega in lepega. Na primer, dobrodošel bi nam bil novo zgrajeni mostiček spominske vrednosti v stilu bohinjske železnice, zgrajen v lepem kamnitem loku, kakršen je nekoč že povezoval in krajšal poti železarjem od Fizkulturnega doma do gaja v Hrenovci in graščine ob cerkvici na Stari Savi, kjer je bilo nekoč središče Jeseničanov.

 

Franci Branc, Bled