Poslanci uzakonili malo delo

Državni zbor je ta teden sprejel zakon o malem delu, ki mu še vedno ostro nasprotujejo sindikati in študentske organizacije, ki o njem celo napovedujejo referendum.

Ljubljana - Zakon o malem delu, ki razburja že od pomladi, se je s tesno večino glasov poslank in poslancev prebil skozi parlament. Zanj je glasovalo 39, proti pa 32 poslancev, med njimi tudi nekaj koalicijskih, Andrej Magajna pa je celo zapustil poslanko skupino SD.

Kaj prinaša zakon o malem delu? Gre za reformo študentskega dela, tega pa bodo poslej lahko poleg študentov opravljali tudi upokojenci in brezposelni. Omejeno bo na 720 ur letno, omejeni bodo tudi zaslužki, in sicer naj bi posameznik z malim delom lahko zaslužil največ šest tisoč evrov bruto (neto pet tisočakov). Omejitve pri kvotah ur bodo imela tudi podjetja. Bo pa malo delo še enkrat bolj obdavčeno od študentskega. Sedaj so od tega plačevali 14 odstotkov koncesijskih dajatev, odslej pa bodo med drugim tudi socialne prispevke. Malo delo se bo namreč štelo v pokojninsko dobo, ne sicer enako kot redno delo, temveč bi se od opravljene ure malega dela v pokojninsko dobo priznalo le 40 minut. Regulirali bodo tudi plačevanje malega dela, ki ne bo več kot doslej prepuščeno trgu, pač pa bo najnižja urna postavka štiri evre. Doslej so se iz študentskega dela financirale študentske in mladinske organizacije in servisi. Ti naj bi postali neprofitni, posredniki bodo izbrani na razpisu, njihov dohodek pa nižji kot doslej. Ostaja pa sistem napotnic. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je zasnovalo zakon o malem delu, pa obljublja, da bo šlo več denarja iz malega dela za štipendiranje.

Opozicijske stranke in njihovi podmladki so bili do zakona o malem delu ves čas kritični. Najostreje mu nasprotujejo študentske organizacije, ki so spomladi zoper te rešitve pripravile protestni shod, ta pa se je pred parlamentom sprevrgel v vandalizem. Sklicujejo se na to, da si veliko število mladih brez študentskega dela ne bi moglo privoščiti študija, češ da izvirajo iz skromnih socialnih razmer. Tudi sindikati opozarjajo na negativne posledice malega dela: okrnjene pravice iz dela, neenakost zavarovalnih dob v primerjavi z rednim delom, možnost zlorab (veriženje z napotnicami), malo delo ni odskočna deska za redno zaposlitev, temveč razbija redna delovna razmerja. Trdijo še, da bo malo delo »bazen zaposlovanja revnih«. Študentska organizacija je že začela zbirati podpise za razpis referenduma zoper malo delo, v državnem svetu pa bo skupina delojemalcev vložila veto.