Kriza oklestila izredne študente

Že pred začetkom letošnjega akademskega leta so na Fakulteti za organizacijske vede pripravili prenovljene študijske programe, ki jih bodo začeli izvajati v prihodnjem študijskem letu. Začeli so tudi s pripravo elektronskih gradiv za študente in z novimi aktivnostmi kariernega centra, je ob začetku novega študijskega leta pojasnil dekan red. prof. dr. Marko Ferjan.

Koliko študentov je v letošnjem študijskem letu vpisanih na redni in koliko na izredni študij?

»Na visokošolskem strokovnem programu, ki je zaseden do zadnjega sedeža, smo razpisali 210 študijskih mest. Na univerzitetnem študijskem programu smo letos razpisali dvajset mest več kot lani, in sicer 150, pri čemer je vpis primerljiv z lanskim, kar pomeni 130 novih študentov. Na drugi bolonjski stopnji imamo 110 novih študentov, velik interes je tudi za doktorski študij oziroma tretjo bolonjsko stopnjo, na katero se je vpisalo dvajset novih študentov. Letos skupaj s Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Mariboru izvajamo tudi nov študijski program druge bolonjske stopnje Management v zdravstvu in socialnem varstvu, na katerem je v Kranju prvič vpisanih 50 študentov.«

Kakšni so torej ta čas trendi pri vpisu – se že obračajo navzgor?

»Ne, tega ne morem reči. Na rednem študiju imamo mesta v glavnem zasedena, kar se tiče izrednega študija, pa se na vseh članicah univerz zelo poznajo posledice gospodarske krize. Fakultete, ki so imele v preteklosti zelo veliko izrednih študentov, jih sedaj praktično nimajo več. Tudi pri nas opažamo znaten upad, obdržali smo zgolj majhen delež izrednih študentov.«

Kaj so po vaši oceni razlogi za tak upad študentov na izrednem študiju?

»Prvi je zagotovo ta, da se je 'bazen' izrednih študentov relativno izčrpal; se pravi tisti, ki so želeli pridobiti izobrazbo ob delu, so jo tudi pridobili. Drugi razlog je v tem, da je težko zbrati denar za šolnino. Tretji razlog pa je pojav novih šol, čeprav je njihova kakovost v primerjavi s članicami univerz in samostojnimi visokošolskimi zavodi povsem neprimerljiva. To je razvidno že iz predavateljev na teh šolah, ki nimajo osnovnih pogojev za izvolitev v nazive, ko želijo predavati pri nas.«

Kljub temu pa je zaenkrat diploma njihovih študentov še vedno enako vredna kot vsaka druga …

»Izdelali smo raziskavo o zaposljivosti naših diplomantov, pri čemer smo raziskovali tudi mnenja delodajalcev do nas in do primerljivih šol. Delodajalci nas umeščajo dokaj visoko med fakultetami, vendar pa je približno polovici vseeno, kje kdo diplomira. Menim, da gre pri tem tudi za to, da številni delajo precej nezahtevne produkte in niso pripravljeni plačati bolje kvalificirane delovne sile.«

Na slovesnosti ob sprejemu brucev ste omenili, da je letos pred vami nekaj zahtevnih nalog. Kakšne novosti načrtujete in kaj bo to pomenilo tako za zaposlene kot študente?

»Ena najzahtevnejših nalog je dokončna akreditacija prenovljenih študijskih programov. Letos imamo namen pripraviti tudi elektronska gradiva za e-izobraževanje. Visoke cilje imamo še na raziskovalnem področju. Velike spremembe se obetajo na portoroški konferenci o razvoju organizacijskih znanosti, ki jo letos organiziramo jubilejno že tridesetič. Prvič bomo imeli sekcijo za podoktorske študente, obeta se nam eminentna mednarodna udeležba. Začenjamo tudi sodelovanje z univerzo Alpe Adria v Celovcu.«

Ste tudi v procesu pridobivanja ameriške akreditacije. Kaj si obetate od tega?

»Ta akreditacija prinaša veljavnost naše diplome tudi v Združenih državah Amerike. To sicer za nas ni tako pomembno, kot je pomemben učinek postopka pridobitve akreditacije za izboljšave v našem pedagoškem procesu. V procesu akreditacije želimo od povsem neodvisnih evalvatorjev slišati, kje smo dobri in kje smo lahko še boljši. Vsaka takšna akreditacija namreč prinaša tudi natančen vpogled v delovanje sistema in je potem osnova za spremembe in izboljšave.«

Omenili ste nove aktivnosti kariernega centra. Kaj torej ponuja?

»Karierni center smo aktivno vzpostavili lani. V tem prvem obdobju smo se osredotočili predvsem na povezovanje in krepitev vezi z gospodarstvom, kar se odraža v obliki zagotavljanja strokovnih praks za naše študente. V naslednjem koraku želimo z raznovrstnim spektrom aktivnosti vplivati na zaposljivost diplomantov preko spremljanja njihove študijske in karierne poti ter vključevanja potencialnih delodajalcev v študijski in karierni razvoj študentov.«

Poslanstvo vaše fakultete, poudarjate, je prispevati tudi k razvoju okolja. Na kakšen način to dosegate?

»Odnos med uporabniki kadrov in fakulteto mora biti dvosmeren. Mi moramo po eni strani pridobiti potrebe in tudi znanje s strani gospodarstva, po drugi strani pa moramo znanje, ki ga pridobimo sami ali od drugje, v organizacije posredovati. V tem vidim naše poslanstvo – da izobražujemo ljudi, ki kot dobro usposobljeni zaposleni lahko prispevajo k večji gospodarski rasti.«

Ste po vaši oceni uspešni v tem poslanstvu?

»Stalno se sprašujem, kako ocenjujejo znanje naših diplomantov. Slišim pohvale, pa tudi kritike. Moja naloga je, da predvsem odpravljam razloge za kritike in poskušam z nekimi novimi vsebinami prispevati dodano vrednost.«

Nekaj predmetov boste letos vzporedno izvajali tudi v tujem jeziku. Zakaj ste se odločili za to?

»Pet predmetov bomo izvajali tudi v tujem jeziku, in sicer vzporedno, saj nam zakonodaja ne dovoljuje, da bi izvajali pouk v tujem jeziku. Posledica tega je, da nimamo tujih študentov. Če gremo samo čez mejo v Celovec, v kampus univerze Alpe Adria, ugotovimo, da je tam na stotine tujih študentov. V Sloveniji pa to ni mogoče, ob tem pa naš bližnji dijaški dom v kampusu sameva. Predmete moramo v tujem jeziku izvajati tudi zato, ker brez tega ni možno mednarodno sodelovanje v smislu izmenjave študentov. Obenem pa morajo tudi naši študenti pridobiti veščine za tekoče komuniciranje v tujih jezikih v globalnem svetu.«

Kako se je v zadnjem letu splošna gospodarska kriza odrazila v poslovanju vaše fakultete?

»Kriza se je odrazila tako pri proračunskem kot neproračunskem financiranju. Vemo, da je manj izrednih študentov, obenem pa letos visoko šolstvo ne bo dobilo zadnje dvanajstine proračunskih sredstev.«

Kako ta čas posluje fakulteta?

»Smo ena od številnih fakultet, ki je imela zaradi bolonjske reforme hude finančne težave. Bili smo med prvimi fakultetami, ki so uvajale bolonjsko reformo, in smo jo vzeli zelo dobesedno, kar pomeni, da smo imeli na enem programu celo trideset izbirnih predmetov. Jasno je, da taka organiziranost pedagoškega procesa ne more doprinesti k pozitivnemu poslovnemu izidu in zaradi tega imamo še vedno težave, saj s tekočim proračunskim financiranjem rednega študija ne moremo pokriti stroškov, ki nastajajo pri izvajanju bolonjskih študijskih programov. Razen tega smo imeli letos še nekaj drugih velikih izdatkov.«

Kako visoka je torej ta izguba?

»Če ne bi naredili temeljite reforme, bi imeli milijon in pol evrov izgube, tako pa bomo imeli 800 tisoč evrov izgube. Tudi zato, ker smo nekaterim profesorjem plačali odpravnine, ki lahko znašajo celo 17 plač, kar v določenih primerih pomeni tudi 80 tisoč evrov. A tako določa kolektivna pogodba.«

Kranjsko tožilstvo je iz obtožbe zoper nekdanjega dekana Jožeta Florjančiča in soobtožene umaknilo po vrednosti najtežji očitek. Ostalih enajst kaznivih dejanj, ki jim jih še očitajo, je po vrednosti bistveno nižjih. Kako to komentirate?

»Čas vedno postavi stvari na pravo mesto in vedno pravično razsodi. Ne morem sicer komentirati konkretnih zadev, ki potekajo na sodišču, lahko pa povem svoje mnenje o 'škandalu na FOV' kot celoti. Korenine 'afere FOV' v glavnem tičijo v povsem osebnih zamerah in konfliktih med nekaterimi zaposlenimi in takratnim vodstvom, svoje so pridali še nekateri iz okolja, ki jim je ta konflikt zelo ustrezal. Pokazalo se bo, kaj je bilo res in kaj ne. Vprašanje pa je, koga to sploh še zanima.«

Te afere so naredile precej škode ugledu fakultete in posledično pri vpisu. Ali na fakulteti še občutite posledice teh afer?

»To bomo čutili še mnoga leta. Ker če je neka ustanova tako stigmatizirana, kot je bila naša fakulteta, je zelo težko v kratkem času popraviti ugled.«