Ni dvoma: zmaga neodvisnih županov

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / petek, 29. oktober 2010 / 06:00

Na lokalnih volitvah so znova slavile neodvisne liste, po drugem krogu županskih volitev pa je tudi jasno, da so zmagovalci tudi nestrankarski župani.

Kranj - Od izvoljenih občinskih svetnikov je v slovenskih občinah največje število tistih, ki so kandidirali na nestrankarskih listah, kar 723. Od strank ima največje število mandatov, 706, SDS, druga po vrsti je SLS s 420 svetniškimi mesti, SD jih ima 407, LDS 260, DeSUS 279, Zares 83, SMS 39, SNS 42, NSi 198 in druge stranke 138. To so podatki, v katerih so upoštevani tudi rezultati večinskih in ne le proporcionalnih volitev, zbrali pa so jih v stranki SLS, ki jim rezultati izvoljenih svetnikov zgolj po proporcionalnem sistemu naštejejo le 297 mandatov. No, pri županih pa ni dvomov: SLS jih ima v državi še vedno največ, 41, SDS 32, SD 20, LDS 13, DeSUS 3, NSi 8, koalicije strank 14, druge stranke 6, neodvisnih pa je znova največje število: 70. Slednje velja tudi za Gorenjsko, kjer je na čelu občin spet največ županov, ki so kandirali kot neodvisni, 14 po številu. SLS ima enega župana, prav tako NSi, SDS štiri, SD in LDS po dva, dva ima tudi Stranka za napredek KS.

Kakšno pa je razmerje sil v gorenjskih občinskih svetih? Zmagovalci so prav tako svetniki z nestrankarskih list, 146, med strankami pa na Gorenjskem pa prednjači SDS s 93 svetniki. Upoštevali smo tudi svetnike, izvoljene po večinskem sistemu v treh občinah (Gorje, Jezersko in Preddvor). Druga po številu svetnikov je stranka SD, ki ima 60 mandatov, LDS jih ima 40, DeSUS 34 (enega imata slednji skupnega), NSi 37, Zares 10, preostale stranke pa 23. Kot smo ugotovili pred kratkim, je v mnogih občinah največ svetniških mandatov dobila stranka ali lista, ki ji pripada tudi župan. Sedaj potekajo prve konstitutivne seje občinskih svetov, v ozadju (ponekod pa tudi v ospredju) pa se kujejo prihodnje koalicije. Ni nujno, da pri tem obvelja pravilo druženja ideološko in vrednostno sorodnih strank, pač pa se lahko povsem politično nasprotne strani združijo v programskem interesu. V občini Škofja Loka so denimo v prejšnjem mandatu sestavili »rdeče-črno« koalicijo iz svetnikov dveh levih in dveh desnih strank, čeprav so si bili v prejšnjih mandatih ostri politični nasprotniki. Kako bo v občinah v novem mandatu, pa je odvisno od (novih) županov in njihovih dogovorov.