Zdravnik za dohtarja

V četrtek sem si ogledal gledališko igro Duohtar kar tok, predstavo, ki jo je v poljansko narečje po znameniti Molierovi komediji Zdravnik po sili prevedel Andrej Šubic.

Prav Andrej Šubic, v resničnem življenju po poklicu pravi zdravnik specialist splošne medicine, ki ima skupaj z ženo Nadjo v Škofji Loki zasebno ambulanto, je bil spiritus agens predstave, ki so jo doslej v poljanskem kulturnem domu različnim občinstvom uprizorili že šestkrat in vedno napolnili dvorano tako rekoč do zadnjega sedeža ter ob koncu vselej poželi val navdušenja. Andrej Šubic je v mladih letih veliko igral na ljubiteljskem odru v Poljanah, ki je bil takrat zelo živahen. Igral je v Torkarjevih predstavah, pa v Ravbarskem cesarju, v Tavčarjevi Šarevčevi slivi (ki jo je pred nedavnim pri založbi Modrijan prav tako izdal v poljanskem narečju), kasneje pa je prevzel tudi mladinsko skupino. »Potem me petindvajset let ni bilo več na oder. Letos pa sem se ob svoji petdesetletnici odločil oživiti predstavo Zdravnik po sili in to v poljanskem narečju, zato naslov Duohtar kar tok.« Ob sebi je zbral igralsko ekipo, prijatelje iz igralskih let, sedanje prijatelje, zdravnike, tudi svoje domače in režiral, kot kaže, pravo uspešnico.

Predstava je taka, kot mora biti, že po Molieru polna duhovitih dovtipov, kritik na zdravnike in hkrati na brezmejno človeško naivnost, poljansko narečje pa vsemu skupaj dodaja še dodatno dimenzijo, občinstvu iz teh krajev pa še večje veselje. Šubic, pri režiji mu je sicer v zaključku priprav pomagal režiser Zvone Šedlbauer, je odlično odigral glavno zelo doživeto odigral Sganarela, prav tako pa so njemu ob boku blesteli Jerneja Bonča (njegova žena Martina), Mira Eržen (dojilja pri Gerontu) ter izkušeni Bojan Trampuž (Leander) in ostala igralska ekipa, med katerimi so bili nekateri tudi prvič na odru: Franc Rebec, Miha Tušek, Janez Dolenc, Milan Benedičič, Roman Demšar ter Neža in Tine Šubic.

»Prvo predstavo smo odigrali za prijatelje, drugo za sorodnike, vedeti morate, da nas je kar veliko, če sem jaz zadnji, osmi, otrok v družini, tokrat smo igrali v dobrodelne namene za nečaka Jaka, ki je priklenjen na voziček in potrebuje posebno vozilo, da ga bodo lahko vozili v službo, po izobrazbi je namreč pravnik,« pripoveduje Šubic in dodaja, da so Lionsi in Rotary Klub zbrali 1500 evrov, kot smo izvedeli, pa je v petek polna dvorana zdravstvenih delavcev Škofje Loke zbrala okrog 2000 evrov. V soboto so s predstavo za izven znova napolnili dvorano, v načrtu pa imajo še predstavo za slovenske zdravnike petdesetletnike ter uprizoritvi v Škofji Loki in Poljanah.