Presedlajmo na statiko

Čas, ki ne navija za kolesarjenje v naravi, je čas, ki navija za kolesarjenje v dvorani. Jesensko zimska kolesarska sezona se tako s cest seli na parket v toplih prostorih. Dve sezoni imamo že Glasovci v Besnici statično kolesarjenje na kolesih, ki se ne premikajo, pa četudi navijate pedala z vso močjo in hitrostjo, kar je imate. Letos ne bo sprememb razen tega, da bomo vadili na povsem novih kolesih. Termina bosta dva, in sicer ob sredah ob pol devetih zvečer in ob petkih ob pol osmih prav tako zvečer. Na voljo je šestnajst mest ob sredah in prav toliko ob petkih. Začetek vadbe bo v sredo, 3. novembra. Vabilo velja vsem članom našega društva kot tudi ne članom, ki pa bi se vseeno radi družili z nami. Izkušnje iz prejšnjih dveh sezon so odlične, saj smo skupaj ugotovili, da je to ena od izvrstnih zimskih vadb, ki zelo pripomorejo k lažjemu začetku nove kolesarske sezone. To ni vadba samo za kolesarje, temveč za vse tiste, ki imajo radi intenzivne, eksplozivno hitre vadbe, ki ti skurijo največ kalorij v najkrajšem času. Torej vabljeni k vpisu, ki bo trajal vse do zakupljenega zadnjega kolesa po e-pošti miroslav.cvjeticanin@g-glas.si.

Maraton!? Ljubljanski maraton je že v nedeljo. Ne bi rad spet jemal motivacije, tako kot sem jo lani, potem pa me je napadel naš predsednik društva Janez Ferlic, ki je izvrsten slovenski maratonec, češ da sem širil slabo reklamo za tek. Očitno sem še premalo opozarjal na nevarnosti, ker je bil lanski maraton Janezova totalna »trokaža« in je po moje globoko v sebi priznal, da nisem nič kaj pretiraval z opozorili. No, šalo na stran, jaz sem prepričan, da bo naš predsednik letos maraton pretekel tako, kot se spodobi za maratonca njegovih odlik. To želim tudi vsem vam, ki se ga boste udeležili. Tisti, ki vse delate na pol, boste tudi tekli na polmaratonu, morate pa vedeti, da zna biti enako težko, kot če bi tekli celih dvainštirideset kilometrov. Se ne sliši spodbudno? Ne vem, kdo se je spomnil polmaraton, a nekako se mi zdi, da mu ne pristaja beseda maraton, če to ni. Ne pristaja mu niti izraz mali maraton. Kakšno bi bilo najboljše ime za tek na enaindvajset kilometrov? Enaidvajsetka? Verjetno bi bilo to bolje, saj se še vedno sliši zelo dolgo, a hkrati ne zastrašujoče kot … maraton.

No, naj opustim filozofijo in žalitve na račun tistih, ki tečejo polovičke, če sam ne morem preteči niti »desetke« oziroma desetih kilometrov. Čista zguba. Včeraj sem poizkusil s krogom okoli Brda, pa je bila to taka kalvarija, da sem sklenil Ljubljanski maraton gledati kot gledalec izza ograje ob cesti. Tam nekje na osmem kilometru sem si dejal, da tisti polovičarji še zdaleč niso taki, kot imam predstavo o njih, in da sem jim samo izredno nevoščljiv, ker oni to zmorejo, jaz pa ne. No, trenutno ne, ko pa se nekega dne »pregnojim« in na dan udari vsa moja volja, nadrobljena z motivacijskimi koščki in zlita v prazno skledo osebnih potreb …, potem bom pa užival. Ljubljanski maraton je prireditev, ki je ne gre zamuditi, in prav vsaka vadba, vsak trening, vsaka kaplja znoja je vredna te veličastne prireditve. Za vse športne rekreativce in še posebej za tekače je to praznik, zato se tega dne ne spodobi zamuditi.

Vsem tistim, ki ste se pripravili in boste tekli v nedeljo v Ljubljani, želim lahkotne in hitre korake. Naj bo to vaš najboljši tek.