Leto pljuč in pljučnih bolezni

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / četrtek, 14. oktober 2010 / 06:00

Svetovna zdravstvena organizacija organizira 1. svetovni dan spirometrije. Tudi v Sloveniji se v četrtek pridružujemo tej akciji z brezplačnimi meritvami kapacitete pljuč, na Gorenjskem v Kranju.

Obolevnost in umrljivost zaradi kroničnih bolezni se na področju pljučnih bolezni še vedno povečuje. In še vedno, tudi v razvitem svetu narašča pojavnost kadilske bolezni pljuč – kronične obstruktivne pljučne bolezni. »Za kadilsko okvaro pljuč v Sloveniji zboli vsak peti izmed kadilcev. V Sloveniji kadi približno 21 odstotkov odrasle populacije, predvidevamo, da bi moralo biti ljudi z okvaro pljuč zaradi cigaret okrog 40 do 50 tisoč. Natančnih podatkov seveda nimamo, ker tako široka nacionalna raziskava v tem smislu še ni bila opravljena. Kadilska bolezen pljuč v 70 odstotkih ostaja neodkrita vse do povsem razvite bolezni, ki že povzroča težko sapo pri običajnih telesnih naporih, zato tako pri nas kot povsod v svetu pravočasno odkrijemo le tretjino bolnikov. Marsikdo misli, da je rentgen pljuč osnovna preiskava, da odkrijemo kadilsko okvaro, vendar temu ni tako. Osnovna preiskava je spirometrija – preiskava delovanja pljuč, pri kateri izmerimo vitalno kapaciteto – volumen zraka, ki ga človek lahko izdahne po predhodnem maksimalnem vdihu v svoja pljuča in hitrost tega izdiha. Vsako leto na Golniku obravnavamo več kot 3000 bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, zaenkrat več moških kot žensk, v povprečni starosti 70 let. Veliko več kot v bolnišnici pa se jih obravnava pri specialistih na terenu, saj bolnik s svojo boleznijo živi desetletja dolgo,« je povedal doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med., iz Bolnišnice Golnik in opozoril: »Kadilska okvara pljuč je bolezen odraslih, pri otrocih kadilskih staršev pa se v večji meri pojavljalo alergije, ugotovljeno je, da je tudi moten razvoj pljuč in otroci kadilskih staršev nikoli ne dosežejo enakih pljučnih volumnov in pljučne kapacitete kot otroci staršev, ki ne kadijo.«

Najpogostejše bolezni pljuč so še astma, ki je sploh najpogostejša kronična bolezen otrok, in pa pljučni rak. »Letno odkrijemo več kot tisoč primerov pljučnega raka, astmo pa ima približno 12 odstotkov vseh Slovencev,« je pojasnil Matjaž Fležar.

Spirometrija, meritev kapacitete pljuč

Da bi opozorili na naraščanje bolezni pljuč ter pomen ozaveščanja in preventive na tem področju, Svetovna zdravstvena organizacija po vsem svetu organizira 1. svetovni dan spirometrije. Tudi v Sloveniji se v četrtek, 14. oktobra, pridružujemo tej akciji pod pokroviteljstvom Bolnišnice Golnik – KOPA in Združenja pulmologov slovenskega zdravniškega društva. Na ta dan bodo na več lokacijah po Sloveniji postavljeni šotori, v katerih bo usposobljeno zdravstveno osebje vsakemu, ki se bo odločil za prostovoljno testiranje, brezplačno opravilo spirometrijo. »Spirometrija je preiskava, ki pokaže delovanje pljuč in če je kapaciteta in pretok zraka zmanjšan, to kaže na funkcijsko okvaro – okvaro delovanja pljuč. Običajno so potrebne še dodatne preiskave, da se postavi pravilna diagnoza, spirometrija pa je vedno prva preiskava, ki odkrije kronično bolezen,« je pojasnil doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med., vodja organizacijskega odbora Dan spirometrije 2010.

Ob 1. svetovnem dnevu spirometrije bo zdravstveno osebje po želji opravilo tudi vbodni test na koži za ugotavljanje alergij in to na enak način, kot se izvaja v ambulantah bolnišnic ali zdravstvenih domov. Lahko boste tudi povprašali, kaj rezultat testiranja pomeni.

Brezplačne meritve kapacitete pljuč

V Kranju bo zdravstveno osebje izvajalo brezplačno meritev kapacitete pljuč in po želji tudi vbodni test na koži za ugotavljanje alergij v četrtek, 14. oktobra, od 11. do 12. ure v Mercatorjevem centru na Savskem otoku, v Ljubljani pa istega dne od 13. do 14. ure v Mercatorjevem centru na Cesti Ljubljanske brigade 33.

Namen dneva spirometrije 2010

Dvigniti ozaveščenost javnosti o zdravju in bolezni dihal. Motivirati ljudi s težavami dihanja za testiranje delovanja pljuč. Prikazati pomembnost zgodnjega odkrivanja okvare v delovanju pljuč. Opredeliti pomen težav z dihali pri ljudeh, ki zaradi tega še niso obiskali zdravnika. Izboljšati diagnostiko pljučnih bolezni.