Naložba za prihodnost

Družinsko podjetje Hrast Nikolaja Potrebuješa iz Todraža je slovesno zagnalo 350 tisoč evrov vredno investicijo.

Todraž – Podjetje Hrast z lesno dejavnostjo je oče Nikolaj Potrebuješ iz Todraža odprl leta 1997, danes mu pomagata tudi sinova Leon in Jure, vsi so lesarji. Več let so se ukvarjali zgolj z odkupom hlodovine na terenu in žaganjem desk po naročilu, vso preostalo predelavo pa zaupali drugim. »Hlodovino smo vsa ta leta žagali drugje in plačevali za razrez, vseskozi pa hrepeneli po dodani vrednosti. Na začetku se je težje podati v investicijo, ker pa mi danes pomagata tudi sinova z veliko voljo po delu, pa smo se odločili za novo žago v novem objektu in številnimi spremljajočimi investicijami,« je odločitev za novost predstavil Nikolaj Potrebuješ.

Novo žago je izdelalo podjetje Mebor iz Sv. Lenarta, omogoča pa predelavo lesa za različne potrebe. Lesarstvo je pri Potrebuješevih že v krvi, zato se pri odprtju sodobne, kar 350 tisoč vredne naložbe v tehnološko napredno žago (eno najboljših v lesno predelovalni industriji), ne bodo ustavili. »V načrtih imamo dodatne investicije, če bo le delo in promet, kot ga imamo danes. Vendar ne želimo prehitevati, rajši gremo počasi, zanesljivo in z lastnim denarjem,« še pove Potrebuješ. Pri Hrastu se danes največ ukvarjajo z lesom listavcev, iglavcev (smreke) odkupijo in razžagajo zgolj približno dvajset odstotkov.

A Potrebuješevi, trenutno so zaposleni oče in oba sinova, že spomladi pa naj bi se jim pridružila še dva lesarja, so pripravljeni tudi na spremembe. Ob omembi gospodarske krize Nikolaj Potrebuješ ne vzdihuje, saj imajo kupce, žal pa se tudi v tem poslu pozna plačilna nedisciplina. »Težava v našem poslu je tudi visoka cena hlodovine, kar je posledica subvencioniranega avstrijskega trga, ki lahko tudi Slovencem ponudi višjo ceno,« pravi Potrebuješ. V Hrastu sicer hlodovino odkupujejo po vsej Gorenjski. Večji del žaganega lesa Hrast proda na domačem trgu, med pomembnejšimi dejavnostmi podjetja pa je tudi prodaja drv. Letno predelajo do pet tisoč kubičnih metrov hlodovine in do dva tisoč kubičnih metrov drv.