Ali prihaja ledena doba

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Prosti čas / / 06:00

V knjigi Podnebna prevara Miša Alkalaja beremo, da so podnebne spremembe posledica naravnih dejavnikov in ne človeških izpustov. In da se podnebje ohlaja ...

Kot smo slišali na nedavni predstavitvi knjige Podnebna prevara (založba Orbis) avtorja Miša Alkalaja v ljubljanskem Konzorciju, teza, da človeški izpusti toplogrednih plinov - predvsem ogljikovega dioksida iz izgorevanja fosilnih goriv - povzročajo nevarno ogrevanje planeta, je politično, ekonomsko in medijsko dominantna. Izraz globalno ogrevanje se je resda že zamenjal z izrazom podnebne spremembe, ampak osnovna poanta ostaja: človeški izpusti CO2 povzročajo - če že ne ogrevanja - potem vsaj nevihte in poplave, suše in požare, izumiranje rastlinskih in živalskih vrst, celo potrese in izbruhe ognjenikov. V knjigi pa Mišo Alkalaj dokazuje, da so opažene podnebne spremembe posledica naravnih dejavnikov in ne človeških izpustov. Da se podnebje v nasprotju z napovedmi Medvladne komisije za podnebne spremembe (IPCC) celo ohlaja, in da je celo človeška civilizacija v preteklosti doživela mnogo toplejša obdobja, davno pred množičnim izkoriščanjem fosilnih goriv. "Prav pri vprašanju vzrokov za (zdaj že minulo) ogrevanje ozračja je iz zgodovinske perspektive očitno, da je človeški vpliv zanemarljiv – v preteklosti smo že doživeli mnogo toplejša obdobja, davno pred industrijsko dobo. Na primer srednjeveško toplo obdobje od leta 800 do 1300, ko so bile temperature v povprečju za dve stopinji Celzija višje kot ob koncu 20. stoletja. Med srednjeveškim toplim obdobjem je bilo manj kot 600 milijonov ljudi in kljub temu se je podnebje takrat ogrelo bolj kot ob koncu 20. stoletja, ko nas je več kot šest milijard in porabimo 90 milijonov sodčkov nafte na dan …," ponazori Alkalaj.

Davki na izpuste CO2

Bralca poskuša avtor prepričati s 457 viri v knjigi, od medijskih poročil o ohlajanju do znanstvenih člankov. »Po napovedih zagovornikov teorije, da so za ogrevanje ozračja krivi človeški izpusti toplogrednih plinov, bi se morala poleti 2008 arktična ledena plošča bistveno zmanjšati (glede na poletje 2007) ali celo povsem stopiti – povečala se je za 30 odstotkov,« beremo na strani 35 in takoj na naslednji strani: »Na Antarktiki ledeniki tudi rastejo. Medijska poročila, ki propagirajo nevarnost globalnega ogrevanja, redno prikazujejo lomljenje ledu z zahodne antarktične plošče, ki drsi v morje in predstavlja le 20 odstotkov ledu na Antarktiki; večino takih posnetkov ujamejo v antarktičnem poletju. Toda podatki British Antarctic Survey in National Oceanic and Atmospheric Administration (NOAA) so nedvoumni: obseg antarktičnega ledu se od leta 2005 povečuje …« In da se je, če povzamemo, obdobje globalnega ogrevanja 1977–1995 končalo in da se nam sedaj obeta 25 do 30 let hladnejšega vremena ne glede na zračno vsebnost CO2. «Tudi v Sloveniji že plačujemo davke na izpuste CO2 in jih bomo še več. Zato bi morali kot volivci vedeti vsaj, da teza o kritičnem vplivu človeških izpustov na podnebje še zdaleč ni tako znanstveno utemeljena, kot nas želijo prepričati predlagatelji novih obdavčitev, ponudniki "nizkoogljičnih" rešitev, in poklicni okoljevarstveniki,« opozori Mišo Alkalaj.

Avtor v knjigi tudi utemeljuje, zakaj se podnebje spreminja, naj navedemo samo nekaj iztočnic: velike ledene dobe in toplejša medglacialna obdobja se redno izmenjujejo zaradi variacij v nagibu Zemljine osi in tirnice okoli Sonca, kar vpliva na dolgoročne podnebne spremembe; astronomi že stoletja napovedujejo topla oziroma hladna poletja na osnovi števila sončnih peg; izbruh enega samega vulkana lahko v enem letu spremeni podnebje bolj, kot napoveduje IPCC za celo stoletje; in nenazadnje, vloga izhlapevanja in oblakov na toplotne spremembe na Zemlji vpliva stokrat bolj kot izpusti CO2.

Resnični problem so fosilna goriva

Kar je resnični problem naše civilizacije, opozarja Alkalaj, so fosilna goriva. »(Možni) presežki v svetovni proizvodnji surove nafte bi lahko izginili že do leta 2012 in že leta 2015 bi se lahko pojavil izpad proizvodnje (v primerjavi s povpraševanjem) do 10 milijonov sodčkov na dan.« Tudi če so napovedi preveč črnoglede, se vrh proizvodnje nafte hitro bliža. »Če ne bomo pravočasno našli drugih virov energije, bodo posledice za našo civilizacijo katastrofalne: upad pridelave hrane za 60-80 odstotkov, ogrevanje stanovanja si bodo lahko privoščili le še najbogatejši … Ali je torej koristno, da se države, izgovarjajoč se na zmanjšanje nevarnih izpustov CO2, vendarle usmerijo v razvoj in večjo uporabo obnovljivih virov energije, kot so fotovoltaične in vetrne elektrarne?«