Oblike in razsežnosti jezerske površine (2)

Besedilo: Jože Bohinc
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Po dolžini jezerski kotel od mavčiške pregrade tja do vasi Jama in Prebačevo meri najmanj okoli tri kilometre, širok je na nekaterih mestih nekaj manj kot petsto metrov.

Navedene razsežnosti zaobjamejo pravzaprav glavno in najglobljo gmoto jezerske površine ter količine vode, kajti pod vasjo Jama na desnem bregu in obrežjem med Žerjavko ter Prebačevim na levem bregu se jezersko korito zoži v sotesko Zarico, dolgo tri do štiri kilometre in se med vasmi Drulovka in Orehek na desni in Čirče na levem bregu nekoliko razširi ob tovarni Planika in seže do Delavskega mosta.

Ob ugodnih vremenskih razmerah glede na položaj zapore v Mavčičah stoječa voda seže še nekoliko višje od Delavskega mosta, skoraj do izvira Kokre v Savo pri Kranju.

Tako se kakih sedem kilometrov dolga rečna struga od Mavčič do Kranja, ki jo dandanes zaliva velikanska jezerska površina, po zunanji podobi deli na dva dela: na širši pravokotni del, koder je jezero najbolj globoko, med vasmi Mavčiče, Moše, Trboje, Praše, Žerjavka in Jama - in ožji del ali sotesko z navpičnimi skalnatimi prepadi med vasmi - Hrastje in Čirče na levi brežini - ter Bregom, Drulovko in Orehkom na desnem bregu soteske. Le med Prebačevim od začetka vasi v trikotu do Brega in Prebačevskim mlinom se nekoliko razširi, objemajo ga pa nizki bregovi, ki omogočajo dostope do jezera.

Izgradnja hidroelektrarne v desetletju od 1976 do 1986 je bil strahovit poseg v naravo. Aprilskega pomladnega dne v letu 1986 se je začelo polniti veliko rečno korito od Mavčič do Kranja z ogromnimi količinami rečne vode in čez noč se je Sava spremenila v jezero. Povedati moramo, da so projekt izgradnje elektrarne na tem delu Save načrtovali že davno pred vojno, s pripravami so nadaljevali celo Nemci med okupacijo.

Po vojni so geometri znova izmerili terene in postavili nove mejnike bodočega jezera. In res se je začelo daljnega leta 1976, gradnja pa je trajala skoraj desetletje.

Noben upor ali odpor proti gradnji tedaj ni zalegel. Pa kaj, umakniti se je bilo potrebno napredku, čeravno so tako ljudje ob reki, ptice, ribe in vse živo z nastankom jezera ogromno izgubili. Izgubila je tudi narava! Ta še največ!