Pastirje zamenjali bajtarji

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 11. oktober 2010 / 06:00

Pašna sezona na Veliki planini je zaključena in planino so tako kot vsako prvo soboto v oktobru od pastirjev prevzeli bajtarji, ki letos praznujejo že 80-letnico svojega obstoja.

Pastirji so svojo živino s planine odgnali že pred nekaj tedni, a Velika planina v hladnejših mesecih ne bo samevala, saj so pastirji simbolni ključ planine v soboto predali bajtarjem – turistom ter ljubiteljem smučanja in planine pozimi, ki od pastirjev pastirske bajte najamejo preko zime. Zadnjih enaindvajset let so združeni v Planinsko društvo Bajtar Velika planina, kjer jih je več kot sto štirideset iz vseh koncev Slovenije.

»Danes smo od pastirjev uradno prevzeli planino in se zavezali, da jo bomo čuvali in vrnili v takšnem stanju, kot smo jo dobili – vse do začetka pašne sezone,« je na družabnem srečanju bajtarjev povedal bajtarski župan Milan Vodlan iz Ljubljane, ki to funkcijo opravlja zadnji dve leti. Članstvo v društvu se veča vsako leto, a tistih pravih bajtarjev je danes le še nekaj deset, ostali so ali lastniki nekdanjih pastirskih bajt ali preprosto ljubitelji Velike planine. A njihovo prvo srečanje v sezoni, ki ga poleg druženja in kulturnega programa zaznamuje tudi bajtarski golaž, je bilo tokrat še posebej praznično, saj letos praznujejo že 80-letnico bajtarstva na Veliki planini.

»Letos mineva osem desetletij, odkar se je prvi turist – bajtar dogovoril s kmetom za najem pastirske bajte čez zimo. To je bil Rajko Gregorc iz Kamnika, ki je na rami v nahrbtniku prinesel gašperček, ki ga je grel v bajti. Njemu so sledili še drugi in tako so se na planini polnile pastirske bajte v času, ko ni bilo gori pastirjev z njihovimi čredami. Vse več mladih je smučalo in prijalo jim je, da so lahko po dolgi poti iz Kamnika, kamor so prišli z vlakom, in naprej peš do Stahovice, čez Sv. Primoža in Pasje peči, nekaj dni preživeli v neokrnjeni naravi Velike planine. Tako se je turizem, torej bajtarstvo, razvijalo iz leta v leto in vedno več bajt je bilo zasedenih tudi pozimi. Bajtarji so na planini živeli družabno življenje, sodelovali s kmeti in pastirji in skrbeli za planino,« je povedala Helena Plahuta, današnja tajnica Planinskega društva Bajtar, ki vestno beleži zgodovino bajtarskih aktivnosti. Le-te se bodo po bajtarskem golažu nadaljevale vse do pozne pomladi. Za novo leto pripravijo koledovanje, v februarju Pastirčkove igre in pustni smuk, pa turni smuk s starimi smučmi in tradicionalni spust v lavorju. Maja na planini pripravijo čistilno akcijo in pašnike tako pripravijo za živino. Veliko planino bodo kmetom in pastirjem spet predali 18. junija, ko bodo ti na pašnike prignali svojo živino.