Banke so terjale poplačilo kreditov

Vendar ne Merkurjevih, ampak Merfinovih. Zato je takratna uprava Merkurja iz Merkurja zagotovila ta sredstva. To je v pogovoru potrdil Bine Kordež, njegov nekdanji prvi mož.

Kranj – Izredna revizija o lanskem poslovanju (ta sicer še ni javna) kaže, da je imel Merkur Group lani 180 milijonov evrov izgube, redna revizija, ki je bila opravljena še pod prejšnjim vodstvom, pa je izkazovala 1,9 milijona evrov dobička. O razlogih za sedanje klavrno stanje Merkurja pa tudi o možnostih za rešitev smo vprašali Bineta Kordeža.

Kako sta lahko revizija in izredna revizija tako različni?

»V zadnjih mesecih ni prišlo do novih razkritij ali dokumentov večjega obsega, gre za drugačno tolmačenje določenih postavk zaradi spremenjenih okoliščin. Merkur je v tem času zašel v likvidnostne težave, zato je revizor te postavke ocenil bistveno slabše kot aprila.«

Gre za vpliv nove uprave?

»Gre za rezultat dejansko spremenjenih okoliščin. Ključno je, da sedanja izguba ni rezultat ne prikrivanja dokumentov ne odtujevanja sredstev, ampak samo nižje vrednotenih naložb ali terjatev v Merkurjevih bilancah.«

Kako ocenjujete, sicer še vedno neuradne, napovedi odškodninskih, morda tudi kazenskih tožb proti nekdanji upravi?

»Če bo prišlo do postopkov pred sodiščem, bom pojasnil, zakaj smo izpeljevali določene poteze. Ključni element izgube je nastal zaradi pritiska ali pričakovanja bank, da bi bile terjatve Merfina poplačane. Mogoče je bila pri tem storjena napaka, ker je sredstva zagotavljal Merkur, vendar ne zato, da bi jih pospravili v žep, ampak zaradi pričakovanja bank. Njihove želje smo morali upoštevati, sicer bi lahko imeli velike težave v tekočem poslovanju.«

Zakaj so banke želele takojšnje plačilo obveznosti Merfina?

»Gre za rezultat slovenskega odnosa do menedžerskih prevzemov. To, kar je bilo pred tremi leti sprejemljivo za vse, je postalo popolnoma nesprejemljivo. V Merkurju smo šli v menedžerski prevzem, ker smo dobili takšne signale. Šli smo do bank in jim ga predstavili, te pa so ga potrdile. Ko so imele same omejena sredstva zaradi krize, sledil pa je še splošen pritisk na banke, da prevzemov ne smejo več financirati, so prišle do nas in želele poplačilo posojil. Upam, da se bodo sedanje aktivnosti razreševale v korist Merkurja, torej, da bodo banke Merkurju posodile vsaj polovico denarja, ki so ga dobile lani od Merfina. Na ta način bi lahko normalno posloval. Sam sem bankam že maja povedal, da se lahko takoj umaknem, če bo to pomagalo pri razreševanju situacije. Sedaj je tu september, rešitev pa še ni. Upam, da bo ta mesec sklenjen dogovor o tem.«

Se strinjate s Savino upravo, ki se je vključila v reševanje, da Merkur potrebuje le nekaj denarja za zapolnitev polic?

»Merkur je imel vedno dobiček, čeprav se sedaj pogledi spreminjajo. Kar sem bil jaz predsednik uprave, smo zaposlili od tri do štiri tisoč sodelavcev, promet povečali za štiri- do petkrat. Za tak obseg potrebuješ finančne vire. Vsekakor so dobrodošle racionalizacije in izboljšanje poslovanja, vendar so ključna dodatna sredstva. S temi lahko Merkur uspešno dela, saj ima trg, kupce in potrošnjo. Ponavadi so to težave podjetij, v Merkurju jih ni. Če banke ne zagotovijo denarja, bo to za Merkur slaba situacija, enako tudi za banke.«

Ali drži, da ste od oktobra do maja delali posle, za katere ni vedel nihče? Tak je, na primer, Merkurjevo posojilo HTC2, ki je denar nakazal Merfinu.

»V tem času je bilo ključno poplačilo Merfinovega kredita. To je lahko sporno, problematično. Moja obramba je: banke so preprosto želele to realizirati. Z današnjega vidika bi morda moral reči ne, se upreti. Vprašanje je, kakšna bi bila njihova reakcija glede financiranja tekočega poslovanja.«

Zakaj ste v Merfinu spomladi 12 milijonov evrov namenili za dividende, ne pa poplačilo bank?

»Merfin je imel dobiček in je v skladu z zakonodajo izplačal dividende. To ni problematično. Tako kot je Merfin dobil denar za poplačilo bank, ga je dobil tudi za izplačilo dividend. Vsebinsko gre za enako zadevo.«

Menite, da bi Merkur 1. julija propadel brez sodelovanja bank?

»Banke so le zamrznile plačilo obresti. Torej Merkur ne bi propadel, drži pa, da bi banke lahko blokirale poslovanje. Za podjetje je ključno, ali imajo financerji zaupanje vanj in verjamejo v oplemenitenje sredstev. V Merkur niso več zaupale, denar bi najraje pobrale takoj. Na ta način lahko vsako podjetje zapre vrata.«

Merkur naj bi bil skupaj dolžan 650 milijonov evrov …

»Ne. Dejanske finančne obveznosti Merkurja znašajo 550 milijonov evrov, poleg ima pa za 150 milijonov evrov finančnih naložb (Gorenjska banka in podobno). Tako ima Merkur približno za štiristo milijonov evrov obveznosti za tekoče poslovanje.«

… približno isto dolžniško situacijo pa naj bi imela tudi Skupina Tuš. In normalno posluje.

»Seveda, saj v Tuš zaupajo. Enako tudi v vseh drugih primerih. Če se mediji spravijo na neko podjetje, lahko zapre vrata v pol leta. Upam, da bo Merkur znova pridobil zaupanje.«

Kaj pravite na (neuradno) zahtevo bank po razlastitvi Merfina (in Save)?

»Merkur lahko posluje z dodatnimi sredstvi, pogojevanje le-tega pa naj bi bilo, da obstoječi lastniki izgubijo vse. Tako Sava kot Merfin. To bi pri Merfinu pomenilo, da bi izgubili predvsem upniki, ne lastniki. Upam, da bo sprejet drug scenarij, in sicer, da bi imeli tisti, ki bi dokapitalizirali Merkur, prednost. Upniki in lastniki pa bodo pridobili le, če se bo vrednost Merkurja povečala.«

Kako kaže s poplačilom vašega kredita?

»V večji meri ostaja nepoplačan.«

Kako ga boste plačali?

»Ne vem. To je stvar dogovora z banko.«

Kako ste ga imeli zavarovanega?

»Tudi z lastnim premoženjem.«

Kako odgovarjate na napovedi, da bo prek tisoč zaposlenih ostalo brez dela?

»To je v rokah nove uprave. Za veliko zaposlenih Merkur potrebuje tudi veliko denarja, vse je odvisno od bank. Ob mojem prevzemu vodenja Merkurja smo imeli angažiranih približno sto milijonov evrov sredstev, 1300 zaposlenih in tristo milijonov evrov prometa. Pri pet tisoč zaposlenih smo delali s štiristo milijoni angažiranih sredstev. Če bodo banke zagotovile denar, bo Merkur še velik. Vse danosti ima, dela je za več kot pet tisoč zaposlenih.«

V vseh treh divizijah?

»Največji razvoj je v diviziji Merkur in bo tudi najhitreje možno vzpostaviti normalno poslovanje, večje težave so pri Mersteelu, saj so cene metalurškega materiala padle. Zaradi slabe likvidnosti že več kot eno leto ne posluje normalno.«

Bojan Knuplež vas je zamenjal pred tremi meseci, vi ste ostali v Merkurju. Kakšno je vaše delo?

»Moja aktivnost je usmerjena v reševanje finančne situacije v Merfinu, predvsem zagotavljanje interesov upnikov, ne lastnikov. Torej, da bi bili upniki v čim večji meri poplačani.«

Od prejšnjega ponedeljka ste na prisilnem dopustu.

»Še naprej se enako ukvarjam s problematiko Merfina, kjer sem tudi večinski lastnik.«

Javna skrivnost je, da ste že dlje časa bolni.

»Drži, da sem v marcu zbolel za zlatenico, kot se lahko zgodi vsakomur. Verjetno je bila bolezen tudi posledica raznih pritiskov v zadnjem obdobju in padca odpornosti, a sedaj sem zdrav in aktiven kot običajno. Najbrž bom pa še kdaj bolan.«