Mačeta

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Prosti čas / torek, 14. september 2010 / 06:00

Bilo je nekoč v Mehiki: filmska ekstravaganca Mačeta je polna nasilja, vendar je le odsev realnih spopadov v mehiški družbi, ki jo lahko rešijo le še stari filmi.

Režiser Robert Rodriguez, teksaški Desperado mehiškega rodu, je imigriral v Hollywood v sredini devetdesetih, ko mu je vrata odprl kultni film El Mariachi. Rodriguez v svojih filmih vedno poskrbi za cinefilski užitek gledalca, ko se sprehaja po neštetih filmih, od epskih visokoproračunskih klasik do za mnoge pozabljenih, mikrobudžetnih B-filmov – v vseh pa je vedno mogoče začutiti magično aromo Mehike.

Skupaj s prijateljem, režiserjem Quentinom Tarantinom, še enim velikim cinefilom, sta se pred leti s filmom Grindhouse poklonila kinu sedemdesetih. Ta je poleg njunih združenih 'glavnih predstav' vseboval tudi kratke, 'lažne', povezovalne napovedne filme. Vsi so bili tako fascinantni, da bi si zaslužili razširitev na celovečerni film. Eden izmed njih, ki mu je to sedaj uspelo, je bil tudi Mačeta. Kratki film je Rodriguez razširil s pisano igralsko zasedbo, ob glavnem junaku Mačeti (igra ga karizmatični Danny Trejo, mehiški Charles Bronson) nastopijo znani igralski obrazi z vseh vetrov (Robert De Niro, Don Johnson, Steven Seagal, Jessica Alba), ki navkljub eklektičnosti izbire odlično odigrajo svoje vloge. Poleg tega Rodriguez, prototip sodobnega avtorskega režiserja, poskrbi tudi za ustrezno glasbeno podlago (Chingon), številne duhovite dovtipe ter brzostrelno montažo akcijskih sekvenc, s katero ustvarja specifično atmosfero ter razgiban ritem, ob katerem gledalcu ne more biti dolgčas.

Zgodba je aktualizirana, saj se ukvarja z nasiljem mehiških narkotolp ter militantno, rasistično protiimigrantsko ameriško politiko. Mačeta, sicer bivši mehiški policaj, je simbol mehiške družbe, njenega brezizhodnega stanja ujetnice v kaotični, neprestani vojni med narkokarteli. Že podatek, da je v zadnjih letih v spopadih med tolpami, ki se borijo za trg preprodaje mamil, v Mehiki umrlo več kot 28 tisoč ljudi, pove veliko. Ko je Mačeta prisiljen emigrirati v Ameriko, pa spozna skorumpiranost tamkajšnje politike: desničarski tajkuni in pohlepni senatorji, ki v priseljencih vidijo le parazite, živijo v simbiozi z mehiškimi narkobaroni. Mehiški karteli podpirajo ameriške senatorje, ti pa potem poskrbijo za skupno nadziranje in obvladovanje mejnih prehodov.

Mačeta se tovrstnemu režimu upre na svoj način, še posebej ko kot žrtev pade tudi njegova žena. Rodriguez nato naredi vse, da se njegova 'vendetta' zdi kot ultranasilna, krvava, brezkompromisna vrnitev v Mesto greha, v stare kultne filme in čase, ko je bila revolucija še možna.

Ocena: 4 / 5