Med kandidati za župane tudi poslanci

Za kandidaturo na letošnjih županskih volitvah se je odločilo šest gorenjskih poslancev. O združljivosti teh dveh funkcij, pravijo, bodo presodili volivci.

Kranj – Županskemu stolčku v Tržiču se še ne bi odpovedal poslanec Borut Sajovic, ki pravi, da so v sedanjem mandatu veliko naredili, ne pa vsega, zato si želi dokončati nekatere projekte. »Upam, da bodo tudi volivci ocenili, da smo v Tržiču dosegli razvojni preboj,« pravi Sajovic. Glede na to, da je bil kot vodja poslanske skupine LDS tudi eden od podpisnikov pobude za spremembo zakona o poslancih, po kateri bi bili županska in poslanska funkcija nezdružljivi, nam je zagotovil, da si glede tega kljub vnovični kandidaturi za župana ni premislil. »Tudi ob vnovičnem glasovanju v državnem zboru bom zakonsko novelo podprl. V primeru, da bi se moral odločiti med poslansko in župansko funkcijo, pa bi se odločil za slednjo,« je zatrdil Sajovic. O tem, ali je kot poslanec uspešen tudi kot župan, pa bodo na jesenskih lokalnih volitvah na podlagi opravljenega dela tako ali tako presodili volivci, še dodaja.

Podobno razmišlja župan občine Gorenja vas – Poljane in poslanec Milan Čadež, ki odločitev o združljivosti funkcij župana in poslanca prav tako prepušča volivcem. Sam sicer meni, da z njegovo dvojno vlogo lokalno okolje predvsem pridobi, saj veliko lažje odpre vrata na marsikaterem ministrstvu. Z njim se strinja tudi Milenko Ziherl, ki pravi, da se je za kandidaturo za župana Škofje Loke odločil po temeljitem premisleku, pri čemer se je o združevanju obeh vlog posvetoval tudi s poslanskimi kolegi župani. »Med drugim sem koristne napotke dobil pri jeseniškem županu, saj je ta občina po velikosti primerljiva s škofjeloško,« je pojasnil Ziherl in dodal, da se zaveda, da bo dela ogromno, a se tega ne boji. Če bo treba, pravi, bo opustil kakšno nalogo v državnem zboru, kjer je zdaj član več odborov. Poslanec in župan Jesenic Tomaž Tom Mencinger je potrdil, da je združevanje obeh vlog težko, a se mu zdi vredno zaradi koristi, ki jih ima od tega lokalno okolje. »Na Jesenicah smo se dolgo trudili, da bi dobili poslanca, kar je bilo možno edino s pozicije župana, ker sem bil dovolj prepoznaven,« je opozoril Mencinger. Kot poslanec lahko deluje tudi v dobro kraja, je pojasnil, saj ima neposreden dostop do informacij. »V dveh letih, kar sem poslanec, se je tako v občini marsikaj premaknilo,« je dodal Mencinger.

»Kaj je narobe s tem, če želi nekdo delati več kot ostali v upanju, da bodo njegova prizadevanja prinesla izboljšave, ki pomenijo napredek,« pa se ob dilemi združljivosti funkcij poslanca in župana sprašuje kandidat za domžalskega župana Robert Hrovat in obenem odgovarja: »Prav nič!« Meni, da ni mogoče spregledati dejstva, da so poslanci, ki so tudi župani, doslej ogromno postorili na obeh področjih delovanja. Sam se je za kandidaturo odločil, je pojasnil, ker si želi, da bi v Domžalah zavel drugačen, razvojno naravnan veter. Tudi Julijana Bizjak Mlakar, ki za županjo kandidira v Kamniku, je prepričana, da je imeti župana poslanca prednost, ki si jo želijo vse občine. Interesi občanov Kamnika, zagotavlja, bodo zanjo namreč vedno na prvem mestu. »Poslanski kolegi, ki so župani, pa tudi drugi nepoklicni župani velikih mest so pokazali, da lahko sposobni ljudje bolj učinkovito prispevajo k razvoju občin kot množica tistih, ki so polno zaposleni na občinskih političnih mestih,« je ob tem poudarila Julijana Bizjak Mlakar in dodala, da v Kamniku potrebujejo vodstvo, ki bo začrtalo nadaljnji razvoj Kamnika v smeri moderne, razvite, povezane in solidarne občine, v kateri bodo možnost soodločanja pri javnih projektih dobile tudi krajevne skupnosti ter mladi in starejši.