Zdrobljena korenina sladkega korena

Sladki koren za jasen glas

Že v antiki je bilo splošno znano, da pri raskavem sapniku, hripavosti, hropenju ali sopenju najbolj zaleže sladki koren. To cenjeno pomagalo proti hripavosti se v ljudskem zdravilstvu toplo priporoča zlasti pevcem in govornikom, saj daje človeku jasen glas.

Španski ali ruski

Grm gostostebelnega sladkega korena (Glycyrrhiza glabra) je doma v Sredozemlju, predvsem v Španiji, južni Franciji, Italiji in Grčiji. Dobro uspeva tudi na Balkanu, v severni Afriki in v jugovzhodni Aziji. Rad ima peščena tla, pušče in izsušene rečne struge. Pri nas ga povečini najdemo le v obmorskih predelih med grmovjem in po pustih kamnitih travnikih. Jeseni ali spomladi nabiramo korenino najmanj tri leta stare rastline. Za večino je lažje, da korenino kupijo v lekarni ali specializirani trgovini. Danes ga gojijo v različnih oblikah in ga prodajajo kot španski, ruski, kitajski in perzijski sladki koren. Španski sladki koren, denimo, se prodaja kot neolupljene živice, ruski pa kot neenakomerni, olupljeni koščki.

Močna korenika

Za vse, ki bi želeli korenino sladkega korena nabrati sami, povejmo, da ta trajna steblika zraste do meter in pol visoko. Ima dolgo, močno koreniko, iz katere zrastejo stranske korenine in meter dolge živice. Na olesenelih steblih rastejo ozki suličasti listi, poraščeni z lepljivimi žleznimi laski. Iz zalistja poženejo klasasta pokončna socvetja, dolga deset do petnajst centimetrov, s številnimi modro-vijoličnimi, modro-rožnatimi ali rožnatimi metuljastimi cvetovi. Rastlina cveti od junija do septembra.

Pri raskavem sapniku

Sladki koren gotovo sodi med najstarejše rastline, s katerimi se je zdravil človek. Kot kašljalo ga že 3000 let pr. n. št. hvali nek staroegipčanski papirus. Korenino sladkega korena omenja tudi Dioskuridov nauk o zdravilih, kjer navaja, da je sok učinkovit pri raskavem sapniku, zgagi, pa tudi prsnih in ledvičnih obolenjih. Plinij in Galen sta ga predpisovala bolnikom z jetiko, da so se lažje izkašljali in jim je pomirila bolečine v prsih. Srednji vek razširi uporabo sladkega korena še na ledvice, mehur in jetra, saj naj bi odpiral poti telesnim sokovom. Veljalo je, da je odličen napoj za vse, ki imajo suh kašelj in težave s sopenjem oziroma hropenjem. Nadvse zanimivo ga opiše sv. Hildegarda iz Bingna: »Navda z zmerno toplino in daje človeku jasen glas, ne glede, kako ga jemo. Omili čute, razsvetli oči in omehča želodec za prebavo.«

Mesto ima celo v Kamasutri

Andrej Dvoršak v Padarskih bukvah o sladkem korenu spregovori tudi kot o čvrstem pomočniku pri ljubezenskih nasladah: »Še danes sladki koren srečujemo v nekaterih deželah, denimo Franciji, kot zanesljiv afrodiziak. Francozi, ki veljajo za narod, kateremu ljubezenske naslade niso tuje, pripravljajo afrodiziak, ki ga prodajajo kot ljubezensko vodico celo v bistrojih. Nekoč so ga pile predvsem dame. Osnova temu napitku je bila korenina likviricije oz. sladkega korena. Recept za pripravo je poznala vsaka kmetica in meščanka. Žlico v prah zdrobljene korenine je potrebno preliti s skodelico vode in takoj popiti, po možnosti nezaslajeno. Glede učinkov ne smemo dvomiti, saj gre navsezadnje za francosko stvar! Zanimivo je, da so pred kratkim iz te rastlinice izločili ženske hormone. Sicer pa je likviricija našla svoje mesto celo v Kama sutri, kjer piše, da mora moški, ki želi ohraniti moč, vsak dan popiti mleko z medom, uporabljati mora korenino likviricije, sok komarčka in mleko v enakih količinah. Tako kombiniran napoj bo povečal vašo spolno moč.«

Mačji drek

Sladčica, sladič, sladka korenica, sladka koreninica, sladki les, sladkirica, sladkorca je še nekaj ljudskih izrazov, ki kažejo na sladki okus sladkega korena. Svoj čas so lakrico, to je zgoščen izvleček sladkega korena, prodajali po sejmih po imenu »mačji drek«. To je bila sladkarija, ki so jo otroci naravnost oboževali. V Italiji, Nemčiji in Angliji je sladki koren še dandanes priljubljen za izdelavo sladkarij.

Več o uporabi sladkega korena v ljudskem zdravilstvu, novejših znanstvenih dognanjih in pripravkih iz te sladkaste korenine pa bomo razkrili v prihodnji številki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 24. junij 2008 / 07:00

Tanja Ribič nagrajena v Taormini

V soboto se je zaključil 54. Taormina Film Festival.

Objavljeno na isti dan


Jezersko / petek, 7. avgust 2015 / 07:00

Na Jezerskem že sedeminpetdeseti Ovčarski bal

Jezersko – Gostišče ob Planšarskem jezeru, Turistično društvo Jezersko, Kulturno umetniško društvo Jezersko in Društvo rejcev ovac jezersko-solčavske pasme to nedeljo ob Planšarskem jezeru pripravl...

Razvedrilo / petek, 7. avgust 2015 / 16:00

Festival, ki išče sonce

Osmi Schengenfest je navkljub finančni krizi ter ponovno neugodnim vremenskim razmeram v idiličnem ambientu reke Kolpe postregel z nekaj vrhunskimi koncerti.

Kultura / petek, 7. avgust 2015 / 13:00

Stara glasba po rusko

V cerkvi sv. Benedikta v Zgornjih Stranjah bo v soboto, 8. avgusta, v sklopu Festivala Seviqc Brežice koncert ruske skupine za staro glasbo Svetilen.

Kultura / petek, 7. avgust 2015 / 13:00

Kultura, glasba in zgodovina

Festival Radovljica se letos začenja v soboto, 8. avgusta, trajal pa bo do nedelje, 23. avgusta. Z letošnjim dogajanjem bo festival dopolnil triintrideset let.

Šport / petek, 7. avgust 2015 / 12:45

Jutri balinarska turnirja

Kranj – Na balinišču Balinarskega kluba Milje TELA bo jutri, 8. avgusta, potekal že 12. memorialni Andrejev balinarski turnir trojk, ki je namenjen spominu na ustanovnega člana Balinarskega kluba M...