Zdrobljena korenina sladkega korena

Sladki koren za jasen glas

Že v antiki je bilo splošno znano, da pri raskavem sapniku, hripavosti, hropenju ali sopenju najbolj zaleže sladki koren. To cenjeno pomagalo proti hripavosti se v ljudskem zdravilstvu toplo priporoča zlasti pevcem in govornikom, saj daje človeku jasen glas.

Španski ali ruski

Grm gostostebelnega sladkega korena (Glycyrrhiza glabra) je doma v Sredozemlju, predvsem v Španiji, južni Franciji, Italiji in Grčiji. Dobro uspeva tudi na Balkanu, v severni Afriki in v jugovzhodni Aziji. Rad ima peščena tla, pušče in izsušene rečne struge. Pri nas ga povečini najdemo le v obmorskih predelih med grmovjem in po pustih kamnitih travnikih. Jeseni ali spomladi nabiramo korenino najmanj tri leta stare rastline. Za večino je lažje, da korenino kupijo v lekarni ali specializirani trgovini. Danes ga gojijo v različnih oblikah in ga prodajajo kot španski, ruski, kitajski in perzijski sladki koren. Španski sladki koren, denimo, se prodaja kot neolupljene živice, ruski pa kot neenakomerni, olupljeni koščki.

Močna korenika

Za vse, ki bi želeli korenino sladkega korena nabrati sami, povejmo, da ta trajna steblika zraste do meter in pol visoko. Ima dolgo, močno koreniko, iz katere zrastejo stranske korenine in meter dolge živice. Na olesenelih steblih rastejo ozki suličasti listi, poraščeni z lepljivimi žleznimi laski. Iz zalistja poženejo klasasta pokončna socvetja, dolga deset do petnajst centimetrov, s številnimi modro-vijoličnimi, modro-rožnatimi ali rožnatimi metuljastimi cvetovi. Rastlina cveti od junija do septembra.

Pri raskavem sapniku

Sladki koren gotovo sodi med najstarejše rastline, s katerimi se je zdravil človek. Kot kašljalo ga že 3000 let pr. n. št. hvali nek staroegipčanski papirus. Korenino sladkega korena omenja tudi Dioskuridov nauk o zdravilih, kjer navaja, da je sok učinkovit pri raskavem sapniku, zgagi, pa tudi prsnih in ledvičnih obolenjih. Plinij in Galen sta ga predpisovala bolnikom z jetiko, da so se lažje izkašljali in jim je pomirila bolečine v prsih. Srednji vek razširi uporabo sladkega korena še na ledvice, mehur in jetra, saj naj bi odpiral poti telesnim sokovom. Veljalo je, da je odličen napoj za vse, ki imajo suh kašelj in težave s sopenjem oziroma hropenjem. Nadvse zanimivo ga opiše sv. Hildegarda iz Bingna: »Navda z zmerno toplino in daje človeku jasen glas, ne glede, kako ga jemo. Omili čute, razsvetli oči in omehča želodec za prebavo.«

Mesto ima celo v Kamasutri

Andrej Dvoršak v Padarskih bukvah o sladkem korenu spregovori tudi kot o čvrstem pomočniku pri ljubezenskih nasladah: »Še danes sladki koren srečujemo v nekaterih deželah, denimo Franciji, kot zanesljiv afrodiziak. Francozi, ki veljajo za narod, kateremu ljubezenske naslade niso tuje, pripravljajo afrodiziak, ki ga prodajajo kot ljubezensko vodico celo v bistrojih. Nekoč so ga pile predvsem dame. Osnova temu napitku je bila korenina likviricije oz. sladkega korena. Recept za pripravo je poznala vsaka kmetica in meščanka. Žlico v prah zdrobljene korenine je potrebno preliti s skodelico vode in takoj popiti, po možnosti nezaslajeno. Glede učinkov ne smemo dvomiti, saj gre navsezadnje za francosko stvar! Zanimivo je, da so pred kratkim iz te rastlinice izločili ženske hormone. Sicer pa je likviricija našla svoje mesto celo v Kama sutri, kjer piše, da mora moški, ki želi ohraniti moč, vsak dan popiti mleko z medom, uporabljati mora korenino likviricije, sok komarčka in mleko v enakih količinah. Tako kombiniran napoj bo povečal vašo spolno moč.«

Mačji drek

Sladčica, sladič, sladka korenica, sladka koreninica, sladki les, sladkirica, sladkorca je še nekaj ljudskih izrazov, ki kažejo na sladki okus sladkega korena. Svoj čas so lakrico, to je zgoščen izvleček sladkega korena, prodajali po sejmih po imenu »mačji drek«. To je bila sladkarija, ki so jo otroci naravnost oboževali. V Italiji, Nemčiji in Angliji je sladki koren še dandanes priljubljen za izdelavo sladkarij.

Več o uporabi sladkega korena v ljudskem zdravilstvu, novejših znanstvenih dognanjih in pripravkih iz te sladkaste korenine pa bomo razkrili v prihodnji številki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 4. november 2007 / 07:00

Na Jesenice je pripeljal solarni kombi

Kombi ima vgrajeno majhno solarno elektrarno, poganja pa ga čisto gorivo - avtoplin.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 6. september 2010 / 07:00

Vaš razgled

 

Kamnik / ponedeljek, 6. september 2010 / 07:00

V dolini povezali stare peš poti

Osemdeset kilometrov starih peš poti, ki so jih domačini včasih uporabljali za vsakodnevne opravke, je zdaj urejenih v mrežo poti, namenjenih rekreaciji.

Železniki / ponedeljek, 6. september 2010 / 07:00

Pol milijona naj bi šlo v nič

Nekateri člani odbora za gospodarstvo v Železnikih županu Mihaelu Prevcu očitajo neracionalno porabo občinskega denarja. "Gre za začetek umazane volilne kampanje," odgovarja župan.

Zanimivosti / ponedeljek, 6. september 2010 / 07:00

Gorenjska banka podarila prvošolcem knjigo

Kranj - Kranjske prvošolce je v sredo, na prvi šolski dan, pričakala v šolskih klopeh tudi Krančkova knjiga zakladov, zanimiv otroški vodnik po Kranju, ki jim ga je podarila Gore...

Tržič / ponedeljek, 6. september 2010 / 07:00

Veliko dela v štirih letih

Tržiški župan Borut Sajovic je predstavil razvoj občine v letih 2006-2010. Mesto in podeželje imata novo podobo.